V Sloveniji 8,2-odstotna gospodarska rast v drugem četrtletju

Gospodarska rast se je v drugem četrtletju sicer nekoliko upočasnila. V prvem četrtletju je Slovenija namreč po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs) zabeležila 9,6-odstotno gospodarsko rast.

Kot so danes sporočili predstavniki Sursa, se je domača potrošnja v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečala za osem odstotkov. Največ je k rasti prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je okrepila za 10,6 odstotka. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva, in sicer za 6,4 odstotka, in v zaloge. Slednje so k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) prispevale 1,1 odstotne točke.

Izvoz se je v drugem četrtletju povečal bolj kot uvoz 

Izvoz je bil večji za 8,7 odstotka, uvoz pa za 8,5 odstotka. Na to dinamiko je bistveno vplivala menjava storitev, saj se je izvoz teh povečal za 38,7 odstotka, uvoz pa za 22,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz, podobno kot v preteklih štirih četrtletjih, narasel bolj kot izvoz.

Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tako tokrat pozitiven in je znašal 0,6 odstotne točke.

Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 8,7 odstotka. K njeni rasti so že tretje četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 20,8 odstotka.

V storitvenih dejavnostih opazen ponoven pospešek 

V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih je medletna rast znašala 13,7 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 12,4 odstotka.

Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se je upočasnila peto četrtletje zapored, kljub temu pa je na medletni ravni ostala pozitivna in je znašala 2,7 odstotka.

Zaposlenost je še naraščala 

V drugem četrtletju je bilo zaposlenih 1.080.000 oseb, kar je za okoli 36.000 ali 3,4 odstotka oseb več kot v drugem lanskem četrtletju. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 8,3-odstotna, na četrtletni pa 0,9-odstotna.

Več podrobnosti o gospodarski rasti v drugem četrtletju bo Surs predstavil na novinarski konferenci v četrtek.

Umar opozarja na slabše gospodarske obete v drugi polovici leta

V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so po objavi podatkov Sursa v komentarju navedli, da je rast ostala visoka tudi zaradi nižje lanske osnove. Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju je vplivala predvsem rast izvoza storitev, medtem ko sta se medletni rasti izvoza blaga in v predelovalnih dejavnostih zaradi visoke negotovosti dodatno umirili. Visok je bil tudi pozitiven prispevek gibanja zalog.

Nasprotno pa se je po opozorilih Umarja umirila rast porabe gospodinjstev, kar da je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev. Na ohranjanje še vedno visoke medletne rasti porabe medtem ugodno vplivajo visoka raven zaposlenosti, unovčevanje bonov ter sprostitev koronskih omejitvenih ukrepov, kar spodbuja predvsem potrošnjo osebnih in s turizmom povezanih storitev.

Zaupanje v gospodarstvo je padlo pod dolgoročno povprečje

V Umarju poudarjajo, da razpoložljivi podatki za začetek tretjega četrtletja kažejo, da se je julija nadaljeval trend zniževanja zaupanja v gospodarstvo, predvsem zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje je padlo pod dolgoročno povprečje, kar po oceni urada nakazuje na umirjanje aktivnosti.

Zaupanje potrošnikov se je znižalo celo na najnižjo raven po začetku epidemije covida-19, kar v Umarju povezujejo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen. Na nizko zaupanje v predelovalnih dejavnostih pa še naprej vplivajo ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter negativni učinki rusko-ukrajinske vojne.

Obeti za drugo polovico leta se poslabšujejo

"V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, zlasti v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, ter zaostrovanje monetarne politike," je v sporočilu za javnost zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer. Kot negativno tveganje je omenila še morebitno vnovično poslabšanje epidemioloških razmer v Sloveniji in po svetu.

V uradu sicer za letos napovedujejo 4,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko so obete spomladi poslabšali za 0,5 odstotne točke. Ocenjujejo, da so že začeli s pripravo jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bodo javnosti predvidoma predstavili v drugi polovici septembra.

Bolj optimistični od Umarja sta Banka Slovenije in Evropska komisija 

Napovedujeta 5,8- in 5,4-odstotno krepitev BDP v tem letu. Ob tem sicer tudi v Banki Slovenije opozarjajo, da so po krepki rasti v prvem polletju, tudi zaradi učinka prenosa pozitivnih gibanj s konca 2021, obeti za drugo šestmesečje slabši.