V skrbeh zaradi podražitev

Svet Banke Slovenije je sprejel poročilo o cenovni stabilnosti v državi in ugotovil, da rast inflacije ni samo posledica rasti cene hrane in naftnih derivatov, ampak tudi notranjih dejavnikov, predvsem pregretosti nekaterih sektorjev gospodarstva, pa tudi nekonkurenčnega okolja nekaterih panog, v katerih lahko ponudniki zvišujejo ceno. Centralna banka in njen guverner pa sta se odzvala tudi na nedavne podražitve hrane.

Osnovna inflacija, brez naftnih derivatov in sezonske hrane je bila lani 1,5 odstotka, v zadnjih mesecih letošnjega leta pa presega 3,5 odstotka in nič ne kaže na njeno umirjanje, je pojasnil direktor Analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije Damijan Kozamernik. Ob tem je dodal, da je tekoče gibanje cen v Sloveniji preseglo raven, ki je še skladna z ravnovesnim procesom dolgoročne realne konvergence, medtem ko je bila inflacija v območju evra v enakem obdobju stabilna.

Cene se bodo še višale

Guverner centralne banke Marko Kranjec je pojasnil, da je bila rast harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin lani 2,5 odstotka, v zadnjih mesecih letos pa na letni ravni niha med tremi in štirimi odstotki in bo zaradi baznih učinkov v prihodnjih mesecih najverjetneje presegla štiri odstotke.

Precejšnja tveganja še naprej ostajajo povezana z nadaljevanjem pospeševanja presežne rasti domačega povpraševanja, pa tudi z negotovostmi glede gibanja cen surovin na svetovnih trgih, predvsem cene nafte in hrane. Za zmanjševanje inflacije bi se lahko kot močan dejavnik pojavila tudi bolj restriktivna fiskalna politika države, je poudaril Kranjec in dodal, da bi Banka Slovenije tako politiko pozdravila.

Proti povečanju inflacije sta sicer v zadnjem obdobju še naprej delovala zmerna rast stroškov dela, ki je zaostajala za rastjo proizvodnje na zaposlenega, ter v manjšem obsegu apreciacija nominalnega efektivnega tečaja. Kranjec je ob tem dejal, da bi morala rast plač tudi v prihodnjem obdobju biti nižja od produktivnosti, glede visoke vrednosti evra v primerjavi z nekaterimi drugimi valutami, pa je dejal, da to nima negativnega vpliva na slovensko gospodarstvo, saj večino uvoza in izvoza opravi v evrih. Visoka cena evra pa je celo pozitivna pri nabavi npr. nafte in naftnih derivatov, ki se praviloma računajo v dolarjih.

Kranjec je še poudaril, da je bila gospodarska aktivnost v Sloveniji v prvi polovici leta višja od pričakovanj, tako da je gospodarska rast za letos popravljena navzgor na 5,7 odstotka, nato naj bi se prihodnje leto znižala na 4,4 odstotka, leta 2009 pa naj bi padla pod štiri odstotke. Takrat naj bi se postopoma začela zapirati tudi proizvodna vrzel, ki po razpoložljivih kazalnikih gospodarske aktivnosti in trga dela že presega ponudbeni potencial, je dejal guverner Slovenije.