Gospodarstvo

V primeru Ljubljanske banke junija pred ESČP ustna obravnava

Ljubljana, 28. 02. 2019 17.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenija je prejela obvestilo Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo pred velikim senatom sodišča 12. junija potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij, so sporočili z ministrstva za finance.

Ustno obravnavo sta predlagali tako Slovenija kot tudi Hrvaška.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bo odločalo o vprašanjih njegove pristojnosti in dopustnosti tožbe, ki predstavljajo pogoj za vsebinsko odločanje o zadevi, poroča STA.

Če bo sodišče ugotovilo, da je tožba dopustna, bo v nadaljevanju odločalo o kršitvah Evropske konvencije o človekovih pravicah, nastalih Ljubljanski banki (LB) v sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči, so pojasnili na ministrstvu.

Pred velikim senatom ESČP bo 12. junija potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke.
Pred velikim senatom ESČP bo 12. junija potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke. FOTO: ESČP

Meddržavno tožbo je Slovenija proti Hrvaški vložila 15. septembra 2016 zaradi kršitev pravic LB po konvenciji, in sicer zaradi kršitve 6. člena konvencije (pravice do poštenega sojenja), 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva), 14. člena (prepoved diskriminacije) ter 1. člena 1. Protokola h konvenciji (varstvo premoženja) - ki so Ljubljanski banki nastale v 48 sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči v zvezi s terjatvami LB do hrvaških podjetij.

Slovenija v meddržavni tožbi očita Hrvaški, da so njene sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. LB v 25 letih ni mogla izterjati svojih terjatev od strateško pomembnih hrvaških podjetij, ki jih je banka financirala. V sodnih postopkih je bila več kot 20 let deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov in preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti, so še zapisali.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hypr
05. 03. 2019 15.56
+1
Mene pa zanima kdaj bo Slovenija ukinila DMV (davek na motorna vozila) , ki po najvisji lestvici preracunanano dosega vrtoglavih 63% !! To je davek katerega pozna samo Slovenija, nikjer drugje ga v Evropi ne placujejo. Avstrija je svoj do 10% davek ukinila ker je bil v neskladju z evropsko zakonodajo in predstavlja eklatantno omejevanje prostega pretoka blaga in storitev !! Zaviranje poslovanja malih podjetij obcutimo povsod. Med drugim z neskoncnimi omejitvami, zakoni, pravili...in seveda davki kot je ta katerega sem omenil. S takimi potezami ne omejujete samo uvoza avtomobilov ampak posledicno unicujete vse dejavnosti povezane s to branzo ( servisi, razlicne proizvodnje, storitvene dejavnosti, mobilnost....) Nasa drzava je unikatna v omejevanju in sprejemanju neskoncnih omejitev in nadzornih zakonov. Sprostite ze to svoje omejeno maloumje , pojdite po svetu in poglejte kako funcionirajo drugje kjer so uspesni! Ne kopirajte samo omejitvenih zakonov in pravil, ampak, ce ze kopirate, kopirajte tudi spodbude in olajsave! Zamislite si 63% dodatni davek !??Kdo dela uslugo nekomu?? tega se ne bi sramovala nobena diktatorska drzava
Nimasmisla
01. 03. 2019 08.40
-4
po neki kmečki pameti pač moramo vse poravnati dolg in pika
Zsolt
01. 03. 2019 08.46
+4
Elemente pojasnilne dolžnosti, za katero banke nimajo nobenih dokazov, saj so pojasnilno dolžnost popolnoma opustile, je leta 2017 potrdilo in določilo tudi Sodišče EU v Sodbi v zadevi C 186/1612. Če se boš vlekel za pohlepne požrte bankirje, boš z kmečko pametjo moral na koncu res tudi ti poravnati dolg - iz proračuna namreč. In pika - a ne?
Zsolt
01. 03. 2019 07.32
+3
Zanimivi je, da se slovenska državica sklicuje na sodišče ESČP, ko se odloča o NLB-jevih terjatev, ki jih bo na koncu požla ta-ista državica. Razen seveda, v primerih oškodovanja več tisočih sovenskih družin - opeharjeni v TOKSIČNIH CHF KREDITIH.
Zsolt
28. 02. 2019 18.28
+6
Zanimivo, da se slovenska državica sklicuje na sodišče ESČP-ja, ko se gre za nasledstvo NLB, ki ga bo na koncu požrla ta-ista država. V primerih IZBRISANI, VASKRSIĆ, in AFERI TOKSIČNIH CHF KREDITOV, ko pa je pod vprašajem pravica več tisoč navadnih ljudi, pa slovenska država raje drži glavo v pesek.