V Preventu postopen dvig minimalne plače

Predstavnika sindikatov in vodstvi družb Prevent avtomobilski deli in Prevent Mislinja, ki skupaj zaposlujeta 1217 delavcev, so podpisali sporazum o postopnem prehodu na izplačilo minimalne plače v višini 734,15 evra bruto. Za zdaj se minimalna plača od 1. marca do konca letošnjega leta zvišuje na 654,69 evra bruto. Nato bosta strani pred iztekom letošnjega leta spet proučili možnost izplačevanja višje zakonsko določene minimalne plače.

Kot so sporočili iz Prevent Globala, se je delodajalec s sporazumom zavezal, da v času njegove veljavnosti iz poslovnega razloga ne bo odpustil več kot že načrtovanih od 350 do 400 delavcev. Prav tako ne bo zamujal pri izplačilih plač in bo v celoti poravnaval vse prispevke. Redno bo plačeval dogovorjena sredstva za drugi pokojninski steber, ne bo izplačeval nagrad organom vodenja in nadzora ter bo zagotovil izplačilo regresa za letni dopust v enem ali največ v dveh obrokih najpozneje do 30. junija letos.

Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman pozdravlja dosežene omenjene dodatne zaveze delodajalca. Priznava, da se s takšnim dogovorom v določenem obsegu že rušijo plačna razmerja v obeh podjetjih. Poleg Zormana so dogovor podpisali v imenu delodajalcev direktor podjetja Prevent avtomobilski deli in član uprave Prevent Globala Matjaž Hudopisk ter direktorica Prevent Mislinja Andreja Oder. V imenu zaposlenih pa tudi Dušan Hartman za Sindikat Prevent Slovenj Gradec – Neodvisnost KNSS.

Hudopisk, ki je argumente za postopni dvig minimalnih plač tudi predstavljal zaposlenim, poudarja, da za takojšnji prehod na zakonsko določeno minimalno plačo resnično ni možnosti. V podjetju Prevent avtomobilski deli bi to predstavljalo mesečno povečanje mase plač za 45.000 evrov, kar bi še poslabšalo že tako težko likvidnostno situacijo podjetja. Ob takojšnjem dvigu bi minimalno plačo prejemalo 665 delavcev, kar predstavlja 58 odstotkov vseh zaposlenih. Ker podjetje ne more hkrati dvigniti plač vsem drugim zaposlenim, bi to za družbo pomenilo veliko demotivacijo zaposlenih za doseganje postavljenih ciljev, še posebej iz razloga, ker upravičenost do minimalne plače ni odvisna hkrati tudi od uspešnosti zaposlenih. To bi lahko imelo še večje negativne posledice k poslovnim rezultatom družbe, je dejal.