V osmih podjetjih odkrili nepravilnosti

Kot so pojasnili, so posamezne družbe zaprosili za posredovanje dodatnih pojasnil glede ugotovljenih nejasnostih, recimo ni navedena višina osnovne plače, pojasnila glede drugih osebnih prejemkov, dodatkov k osnovni plači, odpravnin, določitev in izplačila spremenljivega prejemka in podobno ter dodatnih pravnih aktov za preveritev vseh pogodbenih določil z zakonom, na primer, če manjka še kakšen aneks, osnovna pogodba.

Ministrstvo za gospodarstvo je doslej zahtevo za dodatna pojasnila in posredovanje drugih pravnih aktov poslalo približno 110 družbam. Za ostale družbe še pripravlja pojasnila oziroma dopise, saj jih je treba pripraviti za vsako družbo posebej. "Za vse te družbe še ne moremo reči, da so kršila določila zakona, in tako tudi niso v prekrškovnem postopku," so še poudarili na ministrstvu.

'Zakon je nepotreben'

Strokovna ocena zakona je, da je nomotehnično zelo slabo napravljen, je nejasen, pravi profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Borut Bratina. V zakonu ni pravno opredeljeno, kaj pomeni "posredno lastništvo", zato se mnoga podjetja ukvarjajo s tem, ali ta zakon za njih sploh velja.

Bratina je tudi kritičen do načina izračunavanja plače, saj da zakon za skupine določa, da se upošteva "povprečna plača v družbah v skupini", medtem ko bi lahko po mnenju Bratine povsem natančno zapisali znesek ali formulo, kakšna mora biti ta plača.

"Zakon je nepotreben, ker je bil ravno na podlagi priporočil EU matični zakon, zakon o gospodarskih družbah, dopolnjen, tako da delničarjem daje pristojnost določanja plačne politike v družbi – določijo fiksni in variabilni del, kar morajo nadzorniki spoštovati," je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Ljubljani po odstopu članov kadrovsko-akreditacijskega sveta dejal Bratina.

Za družbe, ki so v državni lasti, lahko država tako ali tako z ustrezno večino sama doseže višino plač, sploh če gre za družbe z omejeno odgovornostjo, kjer je to v pristojnosti družbenikov. "Povsem nepotrebno je, da so z zakonom uredili nekaj, kar ureja že drug zakon, in ostali na pol poti – z grožnjo sankcij nadzornemu svetu so določili, kako naj izračunajo plače, kar bi lahko storili sami," je še dejal Bratina.

Spomnimo ...

V oddaji 24UR na POP TV so v začetku septembra poročali, da je plača predsednika uprave Pošte Slovenije Aleša Hauca v nasprotju s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače v državnih podjetjih. Vlada je nato zaradi domnevno preveč izplačanih plač razrešila nadzorni svet Pošte Slovenije. V Pošti Slovenije so sicer glede izplačila plač poslovodstvu pridobili pravno mnenje, ki potrjuje, da družba pri določitvi plač ni ravnala nezakonito. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić pa je poudarila, da je pravnih mnenj vedno veliko, da pa v tem primeru niso najbolj relevantna. Po besedah premierja Boruta Pahorja je razrešitev upravičena in je zanjo pripravljen prevzeti polno odgovornost, čeprav se mogoče kdo z njo ne strinja.