'To so prve žrtve tajkunskih kreditov'

V Novi Ljubljanski banki (NLB) je 80 zaposlenih, ki so bili opredeljeni kot presežni, danes prejelo obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vročena jim bodo po preteku najmanj sedmih delovnih dni, veljati pa začnejo s 1. februarjem 2014.

Naša največja banka, ki ima zadnjih nekaj let izgubo, je namreč v procesu celovitega preoblikovanja. Ta naj bi pripeljal do t. i. vitke banke in poslovne procese naj bi preoblikoval na način, da bo banka bolj osredotočena na stranke.

Sindikat napovedal belo stavko

Sindikat banke je zato danes poslal protestno pismo predsedniku uprave Janku Medji in generalnemu sekretarju Juriju Giacomelliju. V njem so zapisali, da so prejeli številne klice članov, ki so vabljeni na razgovore k direktorjem v zvezi z vročanjem namere o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sindikatu pravijo, da jih o tem niso obvestili, zato "proti takšnemu načinu delovanja protestiramo in zahtevamo pojasnilo".

Dodajajo še, da do danes niso prejeli nobene informacije niti vsebine programa presežnih delavcev, ki ga je uprava potrdila. Napovedali so belo stavko.

"Zaposleni so prve žrtve tajkunskih kreditov, precej slabih odločitev uprav, nadzornikov in države, za katere lahko danes kljub visokim izplačanim nagradam težko trdimo, da so znali ali hoteli prvenstveno pomagati banki," je ob tem za oddajo 24UR dejal predsednik sindikata Miran Marentič.

Zmanjševanje števila zaposlenih vse do sredine 2014

Iz banke so sporočili, da so dorekli kriterije, ki jih bodo upoštevali pri odločanju o presežnih delavcih. Pri tem so upoštevali zakon in obe kolektivni pogodbi ter tudi predloge sindikatov, s katerima so se v septembru sešli na dveh posvetih. Merilo za odpuščanje so bile ocene in delovna uspešnost, vsi odpuščeni pa bodo dobili odpravnine.

V letošnjem letu bo banka znižala število zaposlenih za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. "Od tega sta okrog dve tretjini tako imenovanih mehkih odhodov (upokojitve, naravna fluktuacija ipd.), 80 zaposlenih pa je vključenih v program presežnih delavcev in so prejeli obvestila o nameravani odpovedi," so sporočili iz NLB.

Aktivnosti bo banka nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Cilj je, da bo do začetka leta 2015 imela predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. "V poznejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca," so še zapisali v NLB.

Čeprav predstavljajo zaradi slabšanja posojilnega portfelja slabitve in rezervacije banke glavni razlog za visoke izgube NLB in njegove skupine v preteklih dveh letih, pa se že vse od leta 2007 poslabšujejo tudi poslovni rezultati pred rezervacijami. To je predvsem posledica padanja obrestnih prihodkov v luči padanja obsega poslov in zniževanja obrestne marže.

Sindikat: Problem ni v prevelikem številu zaposlenih

V Sindikatu NLB so poudarili, da zaposleni NLB "težijo k dolgoročnemu razvoju bančništva kot servisa potreb in idej družbe in ne politike ali posameznikov". "Prav zato smo bili prvi, ki smo pričakovali pojasnila, kako je nastala milijardna luknja v bankah in kdo bo prevzel odgovornost za posle, ki so bančni sistem pahnili tako globoko," so zapisali in zavrnili trditve, da je problem v prevelikem številu zaposlenih. Opozorili so še, da je imela NLB samo v letu 2012 skupaj 20 različnih članov nadzornega sveta.

V sindikatu še dodajajo, da se je število zaposlenih v banki od leta 2010 do leta 2012 že "tiho" zmanjšalo za 10,5 odstotka, medtem ko je banka "samo v letošnjem letu na novo zaposlila 100 zaposlenih na dobro plačnih mestih".

"Tudi če bi število zaposlenih ostalo nespremenjeno s celotno maso plač – 118 milijonov evrov letno – in ob nič prihodka, niti v 20 letih ne bi prišli tako globoko v dolgove, kot smo z nekaj vprašljivimi odločitvami uprav, ki jih mora danes odplačevati celotna država," so še poudarili v Sindikatu NLB.