V nedrju doline še vedno leži neverjetnih 330 milijonov ton premoga

Vsakih pet let so v Premogovniku Velenje dolžni izdelati t. i. elaborat o zalogah premoga. Oddati ga je treba komisiji, ki ga pregleda, nato ga je treba še zagovarjati pred komisijo, preden pristojno ministrstvo potrdi, da so bile zaloge izračunane pravilno. Petletno obdobje se je izteklo prav letos, elaborat so oddali pred nekaj meseci in ravno prejšnji teden dobili potrditev od države, da številke držijo.

"Trenutno je v nedrju Šaleške doline še vedno več kot 330 milijonov ton premoga, govorim o geoloških zalogah," je v odgovoru na vprašanje, ali slovenskega premoga res (pre)malo, navedel generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec. Že pred leti so sklenili, da v smeri Topolšice ne bodo odkopavali in je bil ta del izločen, v delu, ki je še aktiven, pa vseeno ostaja še dobršen del premoga. Zaloge, ki so z današnjo tehnologijo in infrastrukturo dosegljive, znašajo kar 97,3 milijona ton. "To so tiste zaloge, ki jih je mogoče odkopati," je ponazoril. "Brez večjih investicij je pri današnjem obsegu in odprtju premogovnika mogoče odkopati približno 50 milijonov ton," je dodal.  

Cena premoga pa je zelo odvisna: "Več, kot ga izkopljemo, cenejši je. Manj kot ga izkopljemo, dražji je, saj je rudarjenje po naravi delovanja tako, da ima zelo visoke fiksne stroške," je razložil.

'Ogromen ekonomski poseg v določene človeške ekosisteme'

Mavec je spomnil, da je bila EU tista, ki se je odločila za razogljičenje družbe, eden prvih ukrepov pa je bil, da se poskuša čimprej ukiniti proizvodnja elektrike iz premoga, da Evropa čimprej zapre svoje premogovnike in v njih preneha s proizvodnjo.

Pri tem pa se je zavzela, naj se proizvodnja električne energije iz premoga ukine v duhu pravičnega prehoda, saj se tudi v Bruslju zavedajo, da to pomeni "ogromen ekonomski poseg v določene človeške ekosisteme". Zato so obljubili, da bodo v takih regijah poskrbeli, da ne bodo prikrajšani ne posamezniki ne bodoče generacije. Gre seveda predvsem za skrb za tiste, ki bi zaradi zaprtja rudnikov ostali brez dela. Mavec je spomnil še na delovna mesta kooperantov, tistih, ki opravljajo storitve za njih, po njegovih besedah vsako izgubljeno delovno mesto v premogovništvu pomeni še najmanj eno izgubljeno delovno mesto v drugih dejavnostih.

"Enako se je zavezala tudi Slovenija in v tem duhu pričakujemo, da bo Slovenija ravnala," je poudaril v Velenju na nedavni okrogli mizi Kaj bo s šaleško energetiko in delavci?. Zato v Premogovniku Velenje od države pričakujejo dve stvari: zakona o pravičnem prehodu Šaleške doline in o zapiranju velenjskega premogovnika.

Pod zemljo je kar 55 kilometrov rovov

"Ta zakon bo opredelil ne samo to, kako bomo prenehali z izkopavanjem premoga in kako bomo zaprli, da ne bo nevarnosti za okolje, da bo sanirana vsa okoljska škoda, ki je bila med rudarjenjem povzročena, da bodo vsa zemljišča, ki so zdaj namenjena rudarjenju, kvalitetno predana bodisi novi industriji bodisi normalni uporabi," je naštel Mavec. Nato pa izpostavil že prej omenjeno stvar: da nihče ne bo ostal prikrajšan, da se torej ne izgubijo službe in delovna mesta.

Razložil je, kako so si skupaj s Holdingom slovenskih elektrarn (HSE) zamislili stvar: "V prihodnjih letih bi počasi nižali proizvodnjo na takšen način, kot nam prihaja do odliva kadra. Torej kot se ljudje upokojujejo." To bi pomenilo, da bi proizvodnjo premoga že v prihodnjem letu znižali na 1,8 milijona ton, nato na 1,6 milijona ton, po letu 2030 se spustijo na milijon ton, nazadnje bi ostala le še ekipa, ki bi premogovnik zapirala.  

V tem obdobju bi hkrati že začeli z delnim zapiranjem premogovnika. Proizvodnja bi potekala le še v eni od jam. Imajo sicer dva predela jam; eden je jama Preloge, ki leži predvsem pod Šoštanjsko-Gabrskim poljem, drugi pa je Pesje, ki leži pod nasipom pepela, ki ločuje Velenjsko in Družimirsko jezero, ter vzhodnim delom slednjega jezera. Ta del v prihodnje opuščajo saj prihajajo do roba premoga, ki je nekoliko slabše kvalitete.

Hkrati se bodo lotili zapiranja vseh nepotrebnih rovov, kar 55 kilometrov jih je trenutno pod zemljo. Vse te rove je kvalitetno zapolniti, iz njih pobrati opremo, jeklene podpore, kjer so betonirani, jih je treba zapolniti z različnim materialom in poskrbeti, da se skoznje ne more pretakati podtalna voda ali kaj drugega.  

Pisano paleto poklicev bi dali drugam

V prihodnjem desetletju bi tako počasi prišli s številke skoraj 2000 zaposlenih do približno 800 ljudi, ostali odhajajo počasi v pokoj. "Od teh 800 ljudi jih bomo v prvih letih čistega zapiranja potrebovali okoli 500, nato pa se bo ekipa tudi na tem delu manjšala, ker bo manj delovišč," je navedel. Računajo na prestrukturiranje, Mavec pravi, da gre za precejšnjo paleto različnih poklicev, ki bi jih lahko uporabili denimo v gradbeništvu. Spomnil je tudi na hčerinsko podjetje HTZ, ki je zadolženo za remont njihove opreme, težke mehanizacije.  

Z vsem naštetim bi po njegovih besedah dosegli torej vse tri cilje: pravičen prehod brez odpuščanja, kakovostno zaprtje jame in kreiranje novih delovnih mest. 

Svarila pred hitenjem

Da se bodo morali nekoč od rudarjenja in premoga posloviti, je prebivalcem Šaleške doline jasno. Zdaj jih zanima predvsem, kdaj. Delavci največjega rudnika v Sloveniji, ki dobavlja Termoelektrarni Šoštanj (Teš), si želijo, da bi se to zgodilo šele leta 2042. Študija družbe Deloitte se je osredotočila na letnico 2038, po novem pa se je časovnica postavila že celo na leto 2033. 

Pred hitenjem svari tudi Djani Brečevič, ki je bil v pretklosti del fakultete za elektrotehniko, vodja oddelka za energetiko na Elektroinštitutu Milan Vidmar ter direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, s tem področjem pa se kljub uradni upokojitvi s položaja še vedno strokovno ukvarja. Danes je predsednik odbora za energetiko pri stranki DeSUS, kjer so se pod okriljem mestne svetnice Mravljakove iz njihovih vrst odločili za organizacijo okrogle mize v lokalnem okolju.

S sogovorniki, kot so direktorja Premogovnika in Teš, sindikalisti, občinskimi predstavniki, so skušali torej pred javnostjo odgovoriti na vprašanja, kdaj je najprimernejši čas za zapiranje Premogovnika, katera letnica je prava? Kako bo z delavci, bo za njih poskrbljeno, bodo imeli socialno varnost? Kdaj bo sprejet zakon o začasnem zapiranju, kjer bo vse opredeljeno?

"Vsem državam, ki sem jih analiziral in so šle v ta proces pravičnega prehoda s premoga, denimo Španija, Poljska, Irska, Grčija, je identično, da so ta proces izvajale počasi. Zakaj? Ker so hotele s strokovnimi podlagami dokazati in izbrati najboljši scenarij za pravičen prehod s premoga," je za sogovornika zlato pravilo, da Slovenija ne sme hiteti. Za 24ur.com je Brečevič opozoril, da v našem primeru ni še dovolj strokovnih podlag, makroekonomske analize, kaj pomeni zapiranje Termoelektrarne Šoštanj za ostale panoge oziroma celotno narodno gospodarstvo.

"To je slovenska težava," poudarja. "Gre za slovenski elektroenergetski objekt v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Težko je nadomestiti 600 megavatov, kolikor jih ima Teš, z obnovljivimi viri. To je skoraj nemogoče, saj imajo obnovljivi viri tisto klasično proizvodnjo. S hidroenergijo denimo tudi težko gre, saj je lahko kakšno sušno leto in potem so dejansko primanjkljaji moči tako visoki, da se potem pravzaprav govori že o stabilnosti posameznega sistema. In to je spet na nacionalni ravni," ponazarja, zakaj Teš ni le lokalni problem.

Sam je sicer Ljubljančan, prepričan pa je, da se tam ne zavedajo pravega obsega težave. "Ne, Ljubljana se ne zaveda, pa tudi preostala Slovenija se ne zaveda, kaj pomeni to za državni elektroenergetski sistem. Večkrat je slišati, da bo pač uvoz rešil vse. Ni res, bolj kot si uvozno odvisen, bolj ranljiv si. Druga komponenta, ki je tukaj pomembna, je pa še cena električne energije. In pri uvozu cene ne moreš nadzorovati. Zato se to tiče celotne nacije,"  še enkrat poudari.