DZ potrdil: v najdražjem časovnem bloku bo omrežnina za gospodinjstva nižja

Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce določa, da se bodo tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce za januar in februar letos v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2.

Manko pobrane omrežnine - po oceni predlagateljev 19,5 milijona evrov - bo moral kriti sistemski operater elektroenergetskega omrežja Eles.

Z dopolnili, sprejetimi v torek na seji pristojnega odbora, je bilo iz predloga zakona umaknjeno določilo, da se omrežnina za presežno obračunsko moč v tem obdobju gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala. Teh uporabnikov je bilo namreč razmeroma malo, zakon pa zasleduje čim bolj enostaven ukrep, ki bo dosegel čim širšo množico naslovnikov, je razbrati iz pojasnila predlagateljev. V predlogu, o katerem je glasoval DZ, tudi ni bilo več določbe, da Eles manko pobrane omrežnine krije iz "omrežninskih presežkov".

'Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi'

"Veljavni sistem omrežnine kaznuje vse investitorje v obnovljive vire in zavira zeleni prehod," je v imenu predlagateljev danes dejal Miroslav Gregorič (Svoboda). Ob tem je dodal, da glavni cilj zakona ni poseg v omrežninsko metodologijo, ampak časovno omiliti posledice, ki nastanejo zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v časovnem bloku 1 za gospodinjske odjemalcel.

Gregorič je izrazil upanje, da bo Agencija za energijo v skladu z napovedmi poenostavila sistem z manj časovnimi bloki ter spremenila določene obračunske moči in zmanjšala razlike v faktorjih med časovnimi bloki.

Vlada zakon podpira, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Po mnenju vlade zakon ne posega v metodologijo agencije ali spreminja tarif, ampak le enkratno, za dva meseca, gospodinjske odjemalce oprosti plačila dela stroškov za uporabo omrežja.

"Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve," je dejala. Analize, ki jih ima ministrstvo, po njenih besedah kažejo, da bodo pri gospodinjskih odjemalcih, ki imajo sončno elektrarno, in tistih, ki imajo sončno elektrarno in toplotno črpalko, zvišanja na položnicah na letni ravni presegla 200 odstotkov. To je nesorazmeren dvig, ki je bil vpeljan brez ustreznega prehodnega obdobja, niti ni bilo pri tem zasledovano načelo postopnosti, je dejala Seršen.

Vlada se zaveda neodvisnosti neodvisnega regulatorja, "a tudi ta neodvisnost mora delovati v okvirih višjih državnih strateških podnebno-energetskih ciljev", je še poudarila.

GZS pričakuje še ukrepe za omilitev posledic dviga omrežnine za gospodarstvo

GZS je ob sprejemu zakona izrazila razočaranje, da po mesecih razprav in strokovnih argumentov politika in Agencija za energijo nista našli ustreznih rešitev za omilitev visokih stroškov omrežnine po novem sistemu tudi za gospodarstvo.

Zbornica zato poziva vlado k ustreznemu ukrepanju, agencijo kot regulatorja pa poziva k čimprejšnji celoviti analizi učinkov predlogov sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles in k pripravi povsem novega omrežninskega akta "z ustreznejšo metodologijo z upoštevanjem potreb gospodarstva".

"Ob tem je nujno zagotoviti večletno prehodno obdobje in postopen dvig tarif, da se gospodarstvo lahko ustrezno prilagodi. Hkrati je treba pri oblikovanju rešitev upoštevati posebnosti gospodarstva," je v sporočilu za javnost zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Opozorila je na po njenih besedah nerazumevanje vladajoče politike do gospodarstva, zlasti energetsko intenzivne industrije, ki da je bistvenega pomena za prihodnjo rast in razvoj države.

EU po njenih navedbah jasno prepoznava pomen energetsko intenzivne industrije kot temelja širšega gospodarstva in zato kot eno izmed prednostnih nalog postavlja zagotovitev sprejemljivih cen energentov za delovanje gospodarstva. "V Sloveniji pa se zdi, da vladajoča politika ravno nasprotno; ne samo da se ne zaveda pomena te industrije, ampak s svojim ravnanjem prispeva k ugašanju industrijskega sektorja," je prepričana. Pogoji poslovanja, ki da le povečujejo stroške poslovanja, po trditvah Nahtigal rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije.

GZS je, kot so zapisali na zbornici, nazadnje pred tednom dni predlagala, da vlada, podobno kot je storila za gospodinjstva, začasno razbremeni tudi poslovne odjemalce, in sicer z zmanjšanjem tarifne postavke pri omrežnini za energijo, dokler ne bo uveljavljen nov sistem obračunavanja omrežnin.

Po analizah zbornice je sedanji sistem, ki se je začel uporabljati oktobra lani, še posebej prizadel podjetja, ki delujejo 24 ur na dan in sedem dni v tednu ter so priključena na visoko- in srednjenapetostno omrežje. Na podlagi prejetih računov podjetij so nekatera podjetja na visoki napetosti zabeležila dvig stroška omrežnine za 258 odstotkov, medtem ko se je strošek za nekatera podjetja na srednji napetosti povišala celo do 986 odstotkov, so navedli na GZS.

Zbornica zato pričakuje takojšnje ukrepanje in uresničitev večkrat ponovljenih obljub o iskanju rešitev za gospodarstvo. "Odsotnost odziva bo imela dolgoročne negativne posledice za slovensko industrijo, njeno konkurenčnost in delovna mesta," so posvarili.

Poseg v pristojnosti agencije?

Agencija za energijo je ob vložitvi predloga zakona opozorila, da gre za poseg v njene pristojnosti. Zakonodajno-pravna služba DZ je poudarila, da določbe predloga, ki pomenijo določanje tarifnih postavk in omrežnine, pomenijo vsebino, ki se ureja v splošnem aktu regulatorja, "zato niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in z načelom delitve oblasti in prav tako ne z direktivo EU, ki ureja pravila notranjega trga električne energije".

Ker je bila prejšnji teden o predlogu zakona opravljena splošna razprava, danes predstavitve stališč poslanskih skupin ni bilo, prav tako poslanci o predlogu niso razpravljali, ker ni bilo vloženih novih predlogov dopolnil.

Koalicija ob prvi obravnavi predloga agenciji za energijo ni odrekala pravice do določanja metodologije omrežnine, je pa menila, da so veljavne obremenitve nesorazmerne in zavirajo zeleni prehod. Opozicija je bila med drugim kritična do vlade, da se ni odzvala pred uveljavitvijo nove metodologije, in menila, da bi lahko ukrep veljal tudi za november in december lani. V NSi so neuspešno predlagali, da bi zakon veljal tudi za poslovne odjemalce.

Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.