Gospodarstvo

V Muri potrdili dokapitalizicijo

Murska Sobota, 12. 05. 2009 16.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Skupščina Mure je potrdila dokapitalizicijo, ki bo uspešna, če bo vpisanega 70 odstotkov od razpisanega kapitala, kar znaša 5,95 milijona evrov.

Šivilja v Muri
Šivilja v Muri FOTO: POP TV
Upravičenci bodo imeli možnost vpisa delnic od 15. do 31. maja.

Skupščina Mure je potrdila predlog o dokapitalizaciji. Prisotnih je bilo slabih 47 odstotka delnic z glasovalno pravico, za povečanje osnovnega kapitala družbe pa je bilo dobrih 97 odstotkov oddanih glasov. "Dokapitalizacija bo uspešna, če bo vpisanega 70 odstotkov od razpisanega kapitala, kar znaša 5,95 milijona evrov," so sporočili iz podjetja.

Delničarji so odločali o povečanju osnovnega kapitala družbe za 8,5 milijona evrov, na 26,43 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da imajo v drugi fazi pravico do vpisa novih delnic tudi banke upnice, katerim bi se za znesek vpisanega kapitala zmanjšala kratkoročna kreditna izpostavljenost.

Po predlogu uprave in nadzornikov bodo imele pravico do vpisa novih delnic tudi banke kot dobro poučeni vlagatelji, ki so bili na dan 28. februar upnice družbe. Bankam upnicam, ki se bodo odločile za dokapitalizacijo družbe, bo izdajatelj za znesek vpisanega in vplačanega kapitala zmanjšal kratkoročno kreditno izpostavljenost.

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

manco-capac
12. 05. 2009 21.00
Če izdelki grejo v prodajo, firma pa crkuje, lahko pomeni le to, da so jo vodilni preveč okradli in zapufali in jo sedaj banke izsesavajo kot vampirji!
freca
12. 05. 2009 18.45
JozaFric ne govori neumnosti,če nimaš pojma.Naj zaprejo direktorje,ki še zmeraj vlečejo po 13 000 evrov plače.Država Slovenija je tako ali tako pozabila na Pomurje. Jebech tako državo,ki ne vidi čez Trojane.
JozaFric
12. 05. 2009 18.18
Joj joj, naj že firmo zaprejo, če že vrsto let dela izgubo. Pa ne zaradi delavk, ki delajo kvalitetno za minimalno plačo, ampak zaradi direktorjev, ki ne znajo te kvalitete prodati.
mirelaaa
12. 05. 2009 17.28
V času ko se britanske banke otepajo rdečih številk in odvečnih delavcev, so kazalniki poslovanja islamske banke Gatehouse bank, ki ima na Otoku že pet poslovalnic, še naprej obrnjeni navzgor, banka pa išče tudi nove sodelavce. "Ni dvoma, kriza je prizadela tudi nas, saj ne moremo biti imuni na vplive zahodnih bank. Toda ravno kriza je razkrila našo konkurenčno prednost," je za Reuters dejal David Testa iz Gatehosue bank. "Islamske banke v svojih bilancih nimajo strupenih papirjev, saj jih Koran prepoveduje," pravi Rodney Wilson, profesor za islamske finance na univerzi Durham. Namesto tega se banke z denarjem oskrbujejo prek pologov strank in zato nimajo problemov z odpisi slabih terjatev kot druge banke. Kar je bilo prej zasmehovano, danes ustreza duhu časa. Obresti so prepovedane Poslovanje islamskih bank je usklajeno s temeljnimi smernicami šarije, islamskega prava. Gre za "obračanje" denarja pod težkimi pogoji: obresti in trgovanje z virtualnimi vrednostmi papirji so prepovedani, ekscesivni dolgovi in špekualcije so tabu. Pri številnih transakcijah se tako trguje z otipljivimi dobrinami, kot so nepremičnine, žlahtne kovine in drugi vredni predmeti. Stranka ne more računati na obresti, pač pa lahko upa na realni porast vrednosti dobrin. Trgovanje pod takšnimi pogoji je težavno, a tudi netvegano. Kriza bi lahko sektorju islamskih bank, ki donedavnega ni užival širšega zaupanja, pripomogla k preboju. "Tradiconalne vrednote islamskih bank so za zahodne vlagatelje v času krize čedalje bolj privlačne," pravi Testa. 650 milijard dolarjev se je leta 2008 obrnilo v islamskih bankah po svetu. Gatehouse bank je bančna družba, ki je začela poslovati šele aprila lani. Lastnega kapitala ima le za 50 milijonov funtov, dobička v prvem letu poslovanja ni bilo. "Ker so velike banke obremenjene s strupenimi papirji, so nastale luknje, ki jih zaradi zadržanosti konkurence lahko zapolnimo mi," pravi Testa. Prav tako šariji zavezana banka Bank of London, ki na Otoku posluje že dve leti, je v preteklem letu bilančno vsoto povečala z 297 na 872 milijonov funtov. V primerjavi z velikimi banki gre za smešno majhne vsote, toda nekje je treba začeti. Islamsko bančništvo je najbolj razvito v zalivskih državah in jugovzhodni Aziji, na Zahodu pa ravno v Londonu. V letu 2008 je ta sektor obrnil za 650 milijard dolarjev denarja, s čimer ima v celotnem bančništvu 1-odstotni delež. Med letoma 2000 in 2007 je sektor rastel po kar 30-odstotni letni stopnji, v času krize pa raste po še zmeraj visoki 15-20 odstotni stopnji.
534bgb
12. 05. 2009 17.20
SUPER ŠE VEČJA ZGUBA BO NASTALA!