Občina Krško je dala soglasje za izgradnjo odlagališča

V Sloveniji imamo trenutno le dve začasni odlagališči radioaktivnih odpadkov (RAO) – v Brinju (to se uporablja za RAO, ki nastajajo v raziskovalni dejavnosti, medicini in industriji) in v posebnem bazenu poleg NEK, kamor odlagajo RAO iz NEK.

Za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov še vedno ni sprejet državni prostorski načrt, saj je vlada čakala na soglasje občine Krško. Ta je prav v začetku julija soglasje dala (Občinski svet Občine Krško je na izredni seji 6. julija podal pozitivno mnenje za prostorski načrt). Na ministrstvu za gospodarstvo sedaj pričakujejo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor takoj po počitnicah vladi predlagalo sprejetje državnega prostorskega načrta.

Sicer pa pravijo na ARAO, da je, kot kažejo domače in tuje izkušnje, najbolj nepredvidljiv del projekta odlagališča tovrstnih odpadkov prav pridobitev lokacije, saj sodi med okoljsko zahtevnejše projekte, zlasti z vidika družbene sprejemljivosti. “Izkušnje umeščanj v tujini kažejo, da lokacije brez soglasja javnosti ne moremo potrditi,” pravijo v ARAO.

Krajani iz okoliških občin bi želeli referendum

Kljub temu, da prebivalci občine Krško niso zahtevali referenduma, pa bi ga želeli krajani iz okoliških občin, kar pa je župan Krškega zavrnil. Kot so pojasnili na občini so krajani namreč želeli referendum le v njihovem okolišu ne pa tudi v Krškem. Krajani so na upravnem sodišču sprožili spor, sodišče pa o tem še ni odločalo.

Za umestitev odlagališča je sicer glasovalo vseh 23 prisotnih občinskih svetnikov, svetniki LDS pa so sejo pred glasovanjem zapustili, pojasnjujejo na ARAO.

Občina Krško bo kot nadomestilo za odlagališče prejela 7,2 milijona evrov. Kako bi ta znesek razdelili pa se na občini še niso dogovorili, so pojasnili na občini. Zadnji predlog župana je, da bi občina dobila 80 odstotkov, krajani pa 20.

MG: V Sloveniji bo v kratkem primanjkovalo 1300 MW baznih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike

Na ministrstvu za gospodarstvo podpirajo gradnjo drugega bloka Nuklerne elektrarne Krško (NEK), ker bo v Sloveniji v kratkem primanjkovalo več kot 1300 MW baznih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike, pravijo na omenjenem ministrstvu. Kot so povedali, je jedrska energija poleg obnovljivih virov energije edina opcija, ki omogoča izpolnjevanje okoljskih zahtev glede izpustov toplogrednih plinov. “Analize kažejo, da navkljub optimalnim scenarijem učinkovite rabe energije in obnovljivih virov ni mogoče izpolnjevati zahtev EU glede izpustov. Tako se jedrska energija kaže kot še sprejemljiva rešitev za doseganje okoljskih ciljev in kot vir konkurenčne električne energije,” so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

Državni zbor bo o gradnji elektrarne predvidoma odločal sredi prihodnjega leta – gradnja naj bi trajala najmanj šest let

Namero o gradnji drugega bloka NEK nameravajo na ministrstvu za gospodarstvo, kot so napovedali, vključiti v nov nacionalni energetski program, ki ga bo Državni zbor predvidoma obravnaval sredi prihodnjega leta. “Če bo odločitev sprejeta, bomo začeli s postopkom priprave državnega prostorskega načrta, ki bo tekel vsaj dve do tri leta. Po tem bo šele pravi čas za investicijsko odločitev,” pojasnjujejo na ministrstvu. Če bo prišlo do gradnje, pa bi ta trajala vsaj šest let. Če bi torej prišlo do gradnje brez dodatnih zapletov, bi bil drugi blok lahko zgrajen šele leta 2018.

Izgradnja NEK 2 bi stala od 3,5 do sedem milijard evrov

NEK 2 bi spadal v tretjo generacijo jedrskih reaktorjev (izboljšana tehnologija in varnost ter ekonomska konkurenčnost), lahkovodnega tlačnega tipa. Življenjska doba reaktorja naj bi bila 60 let. Moč objekta bi bila med 1100 in 1700 MW, so pojasnili z ministrstva za gospodarstvo. Če bi se odločili za objekt moči 1000 MW, je pričakovana proizvodnja električne energije okoli 8 Twh, predvidena cena pa bi se gibala med 35 in 40 evri/Mwh. Investicijska vrednost naj bi se gibala med 3,5 in 7 milijard EUR. Investicijo bi večinsko financirala združena podjetja slovenske elektroenergetike, manjšinsko pa različni tuji partnerji, še pravijo na MG.

Odpadke skladiščijo v začasnem skladišču v NEK

V NEK nastaja večina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki nastanejo v Sloveniji, poleg tega pa v NEK nastajajo tudi visoko radioaktivni odpadki v obliki izrabljenega jedrskega goriva.

Po podatkih ARAO pri obratovanju elektrarne nastaja letno nekaj deset m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Leta 2008 so v NEK uskladiščili 69 sodov (27,5 m3). Junija letos pa pet sodov (1,04 m3). Konec leta 2008 je bilo v Nek uskladiščenih 2327 kubičnih metrov NSRAO.

Izrabljeni gorivni elementi sodijo med visoko radioaktivne odpake (VRAO). Te odpadke skladiščijo v posebnem bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo, ki ga menjajo po koncu vsakega gorivnega ciklusa (gorivni ciklus je od enega remonta do drugega). V tem bazenu je uskladiščenih 928 izrabljenih gorivnih elementov iz 23 gorivnih ciklusov. V tem bazenu je sicer zmogljivosti za 1694 elementov, kar zadostuje do konca obratovanja NEK leta 2023.