V Evropski uniji začnejo danes veljati nova pravila, ki predvidevajo zaostritev proračunske discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, vključno z izgubljanjem konkurenčnosti. Namen novih pravil je okrepiti finančno in gospodarsko stabilnost v Evropi ter preprečiti nove krize.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v ponedeljek v Bruslju poudaril, da bo nova pravila dosledno uveljavljal od prvega dne. Nova pravila so združena v sveženj šestih zakonodajnih predlogov, imenovanih "šesterček".
Ta krepi pakt za stabilnost in rast, ki določa zgornjo dovoljeno mejo javnofinančnega primanjkljaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), zgornjo mejo javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP. Pakt je bil vzpostavljen leta 1997 in obnovljen leta 2005.
Po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 se je povečal pritisk na javne finance v skoraj vseh članicah Unije. Kar 23 od 27 članic Unije, tudi Slovenija, je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. V novih pravilih je večji poudarek tudi na dolgu.
Resnim in vztrajnim kršiteljicam proračunske discipline v skrajnem primeru grozijo finančne sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; državam, ki ne bodo ustrezno odpravljale prevelikih makroekonomskih neravnovesij, pa v višini 0,1 odstotka BDP.
Šesterček je temelj krepitve gospodarskega upravljanja v Evropi. Evropska komisija ga je novembra nadgradila z zakonodajnimi predlogi za krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni, vrh Unije pa ga je konec minulega tedna dopolnil s političnim dogovorom o fiskalnem paktu. Sodelovanje v fiskalnem paktu za rešitev evra je na vrhu kot edina članica zavrnila Velika Britanija.
"Velika Britanija s svojimi zahtevami predstavlja tveganje za enoten trg"
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je zaskrbljen zaradi posebnih zahtev Velike Britanije, saj meni, da lahko posebno obravnavanje države resno ogrozi trg v Evropi. Velika Britanija je namreč zavrnila vključitev v nov fiskalni pakt, saj je želela zaščititi svojo finančno panogo.
Barroso je dejal, da je Velika Britanija v zameno za sprejem pakta zahtevala poseben protokol za finančne usluge, kar po mnenju Barrosa predstavlja tveganje za enotnost notranjega trga v Evropi. "Zaradi tega je bil kompromis nemogoč. Vsi ostali voditelji vlad so bili postavljeni pred izbiro, ali naj plačajo to ceno ali naj gredo naprej brez sodelovanja Velike Britanije in sprejmejo sporazum," je dejal ter dodal, da so se izognili največji nevarnosti tega vrha EU, in sicer delitvi med 17 državami evroobmočja in 10 drugimi članicami. "Pretekli teden je večina državnikov držav članic pokazala, da so pripravljeni na nadaljevanje poti z evropsko enotnostjo proti stabilni fiskalni Uniji. Pokazali so, da hočejo več Evrope, ne manj," je še poudaril Barroso, poročajo tuji mediji.
V Strasbourgu je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy dejal, da upa, da bodo članice EU sporazum o paktu podpisale najkasneje do začetka marca prihodnje leto.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.