Kot so pokazali danes objavljeni desezonirani podatki Eurostata, so javnofinančni prihodki v državah evrskega območja v drugem trimesečju dosegli 47,4 odstotka BDP, kar je bilo celo za 0,6 odstotka BDP več kot v prvih treh mesecih leta. Razlaga za to je, da so prihodki (nižji so bili za okoli 132 milijard evrov) upadli manj od BDP.
Javnofinančni odhodki so medtem v primerjavi s prvim četrtletjem narasli z 49,3 odstotka BDP na 59 odstotkov BDP. V absolutnih številkah so se, predvsem zaradi ukrepov za blažitev posledic pandemije, na podjetja in prebivalstvo povečali za okoli 95 milijard evrov.
V celotni EU so medtem javnofinančni prihodki v drugem trimesečju dosegli 47,1 odstotka BDP (v prvem četrtletju 46,2 odstotka BDP). Odhodki so narasli z 48,8 odstotka BDP na 58,6 odstotka BDP.
Med evrskimi državami so najvišji primanjkljaj v deležu od BDP zabeležile Avstrija (17,3 odstotka BDP), Slovenija (15,8 odstotka BDP) in Belgija (14,2 odstotka BDP). V celotni EU je bila medtem na vrhu Poljska (19,8 odstotka BDP). Združeno kraljestvo, ki bo ob koncu leta tudi dokončno izstopilo iz EU, je medtem pridelalo primanjkljaj v višini 22,1 odstotka BDP.
O najnižjem primanjkljaju pa so med članicami Unije poročale Danska (3,5 odstotka BDP), Bolgarija (5,7 odstotka BDP), Latvija (5,9 odstotka BDP) in Češka (6,3 odstotka BDP).
Nižji od povprečja v EU je bil še primanjkljaj v Litvi, na Švedskem, Finskem, v Luksemburgu, na Slovaškem, v Estoniji, na Madžarskem, v Nemčiji in na Portugalskem.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.