Lanska proizvodnja električne energije je bila obenem za 3,9 odstotka manjša od povprečja v obdobju 2017–2019, torej pred pandemijo covida-19, ugotavlja evropski statistični urad.
Potem ko je proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije v koronskem letu 2020 presegla pred tem več let padajočo proizvodnjo iz fosilnih goriv, se je zadnja od tedaj spet okrepila. Lani je tako drugo leto zapored rahlo presegla proizvodnjo iz obnovljivih virov. Prva je dosegla 1,11 milijona gigavatnih ur, kar je bilo 3,3 odstotka več kot v 2021, druga pa 1,08 milijona gigavatnih ur, kar pomeni 0,1-odstotno rast glede na predlani.
Pri fosilnih gorivih je najvišjo rast beležila proizvodnja iz črnega in rjavega premoga, saj so nekatera velika gospodarstva na čelu z Nemčijo glede na dogajanje na energetskem trgu okrepila proizvodnjo iz termoelektrarn na premog. Kljub temu je bila dobava obeh vrst premoga še vedno za okoli petino nižja kot v obdobju med 2017 in 2019.
Pri obnovljivih virih pa je proizvodnja iz sončnih elektrarn medletno narasla za 29,3 odstotka, proizvodnja iz vetrnih elektrarn pa za 8,9 odstotka. Po drugi strani je zaradi obsežne in izrazite suše na stari celini proizvodnja iz hidroelektrarn strmoglavila za 17,7 odstotka.
Proizvodnja iz jedrskih elektrarn je ob težavah v velikem številu francoskih elektrarn nazadovala za 16,7 odstotka na 609.000 gigavatnih ur. V primerjavi z obdobjem med 2017 in 2019 se je ob postopnem umiku nekaterih držav iz jedrske energije zmanjšala celo za petino.
Leto 2022 je zaznamoval tudi pretres na plinskem trgu po ruskem napadu na Ukrajino, po katerem so se močno zmanjšale dobave plina iz Rusije, EU pa se je preusmerila na nove dobavitelje. Količina lani dobavljenega plina je dosegla 13,7 milijona terajoulov, kar je 13,8 odstotka manj kot v 2021 in najmanj po 2014.
Zmanjšanje odraža sprejeti ukrep na ravni EU, da med avgustom lani in koncem marca letos porabo plina glede na povprečje obdobja avgust–marec med letoma 2017 in 2022 zmanjša za vsaj 15 odstotkov. Na koncu je zmanjšanje v tem obdobju doseglo skoraj 18 odstotkov.
Neto uvoz plina v EU je bil lani s 13,4 milijona terajoulov večji za 1,1 odstotka.
Dobava nafte in naftnih derivatov je po velikem 11,9-odstotnem padcu ob izbruhu pandemije v 2020 v letih 2021 in 2022 ob odpiranju javnega življenja in okrevanju gospodarstva spet narasla, predlani za 3,2 odstotka in lani za 4,5 odstotka. Še vedno pa je dobava v 2022 s 535,1 milijona ton še vedno za okoli pet odstotkov zaostajala za predkoronsko ravnjo.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.