Država bo gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem energetskih stroškov

Po predlogu, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, bo država gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja cen v preteklem letu. Upravičenci bodo pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Izvzeti bodo subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. S pomočjo se bo podjetjem pomagalo kriti stroške, ki so nastali od 1. junija dalje.

Kot je na seji odbora pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež, je to eden prvih korakov vlade. "To je šele prva pomoč in nikakor zadnja," je bil jasen.

V opozicijskih poslanskih skupinah predlaganemu zakonu načeloma ne nasprotujejo, so pa pripravili dopolnila k zakonu, s katerimi bi bila pomoč namenjena širšemu krogu upravičencev, tudi ribištvu in tistim, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo.

V SDS obenem poudarjajo, da bi moral zakon poleg zemeljskega plina in elektrike zajemati vse energente. Poslanca iz vrst SDS Franc Rosec in Franc Breznik sta opozorila, da na draginjo ne vplivata samo elektrika in zemeljski plin. Predvsem na podeželju se precejšen delež gospodarstva poslužuje tudi energentov, kot so utekočinjeni naftni plin, les, sekanci, kurilno olje itd., je pojasnil Breznik.

V NSi poleg širitve nabora upravičencev na tiste, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo, menijo, da bi bilo treba obdobje za pomoč razširiti, in sicer da bi se upoštevalo stroške, ki so nastali od 1. februarja. Poslanec Jožef Horvat je med drugim pozval vlado, naj urgira pri Evropski komisiji, da se pripravi paket pomoči gospodarstvu tudi za leto 2023. Po njegovih besedah bodo v NSi predlog zakona podprli, saj so konstruktivna opozicija.

Kot je pojasnil Frangež, se jim na vladi zdi primerno, da se obdobje upravičenosti postavi z junijem, saj so podjetja maja že prejela pomoč, ki jo je pripravila prejšnja vlada. Glede predlaganega dopolnila NSi o širitvi kroga upravičencev na tiste, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo, pa je opozoril, da pravila skupne kmetijske politike nekoliko drugače definirajo možnost državne pomoči tovrstnim dejavnostim. Zato je predlagal, da to zadevo pustijo odprto do sredine seje DZ, ter obljubil, da bodo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo zadevo preučili in poskusili pripraviti kompromisno rešitev.

Pri predlogu SDS o širitvi nabora energentov pa je pojasnil, da zaradi pravil začasnega evropskega okvira ostajajo na pristopu, ki se osredotoča na elektriko in zemeljski plin.

V Levici po besedah poslanca Mihe Kordiša zakonu v osnovi ne nasprotujejo, menijo pa, da ne vsebuje dovolj varovalk, s katerimi bi se podjetjem preprečilo uporabo sredstev za sledenje parcialnim interesom. Zato si želijo, da bi vseboval zavezo o ohranjanju delovnih mest. Kordiš je predstavil tudi dopis Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, v katerem predlagajo, da delodajalec v obdobju upravičenosti do pomoči od vložitve vloge ne bi smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov.

Poslanec Aleš Rezar (Svoboda) je izrazil podporo zakonu, saj meni, da bo vsakršna pomoč pomagala podjetjem pri soočanju s trenutno krizo. Veseli ga tudi, da bo transakcija izvedena takoj, dokazila o izpolnjevanju pogojev pa se bo preverjalo kasneje. Tomaž Lah (Svoboda) pa je glede predlagane širitve nabora energentov pojasnil, da se že pripravlja tudi ukrepe v tej smeri, zdaj pa se sprejema osnovno pomoč gospodarstvu.

Na glasovanju so bila zavrnjena vsa predlagana dopolnila opozicijskih poslanskih skupi, sprejeta pa so bila dopolnila na predlog koalicije. Na podlagi koalicijskih dopolnil bodo pomoč omogočili tudi podjetjem v prisilni poravnavi.

Odbor je danes tudi podprl predlog stališča vlade do predlagane evropske uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke.