V drugem četrtletju zabeležili 2,7-odstotno rast BDP

Trend rasti bruto domačega proizvoda po komponentah je bil podoben kot v prvem četrtletju, le stopnje rasti so tokrat višje, je danes na novinarski konferenci Statističnega urada RS povedala Romana Korenič iz oddelka za nacionalne račune.

Med aprilom in junijem se je nadaljevala rast izvoza in uvoza, krepila sta se tudi domače trošenje in dodana vrednost. Po drugi strani je gospodarsko rast zaviralo zmanjševanje investicij v gradbene objekte, predvsem v stanovanjske gradnje, je povedala.

Izvoz se je v drugem četrtletju okrepil za 7,5 odstotka, pri čemer se je izvoz blaga povečal za 8,8 odstotka, storitev pa za 2,2 odstotka. Rast uvoza je bila nekaj počasnejša, namreč 7,2-odstotna.

V okviru končne potrošnje so se najbolj povečali izdatki gospodinjstev, in sicer za 2,6 odstotka. Statistiki opažajo, da so gospodinjstva povečala izdatke za vse skupine blaga in storitev, najbolj pa za trajne dobrine, kot so avtomobili, pohištvo in večji gospodinjski aparati.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za 0,5 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 1,9 odstotka.
V prvi polovici leta se je BDP glede na enako obdobje lani realno povečal za 2,5 odstotka.

Umar: gospodarsko okrevanje se nadaljuje

Rast gospodarske aktivnosti, ki se je začela sredi leta 2013, se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju letos. Glavni dejavnik ostaja izvoz, postaja pa gospodarsko okrevanje širše osnovano, med drugim vedno več prispeva domače trošenje, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pričakovanja za drugo polovico leta so razmeroma ugodna.

Umar dejstvo, da ključni dejavnik rasti ostaja izvoz, povezuje z večjim povpraševanjem ključnih trgovinskih partneric in izboljšanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Gospodarsko okrevanje v zadnjih četrtletjih postaja širše osnovano, kar se kaže v izboljšanju razmer tudi na drugih segmentih gospodarstva. To je omogočilo izboljšanje razmer na trgu dela, ki se je v zadnjih dveh četrtletjih še okrepilo.

"Nadaljuje se razmeroma visoka rast števila zaposlenih, zmanjšuje se število brezposelnih, predvsem zaradi manjšega priliva v brezposelnost in večjega zaposlovanja, povečale so se tudi plače v zasebnem sektorju. Vse to kaže na stabilnost okrevanja na trgu dela," je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle.

K boljšim kazalnikom glede brezposelnosti se je priključil tudi javni sektor, kjer pa je razmeroma visoka rast plač posledica izplačila zadržanih napredovanj.

Investicije javnega sektorja so letos manjše kot lani, kar je povezano z iztekom minule finančne perspektive, črpanje iz nove perspektive pa še ni steklo.

Na drugi strani se investicije zasebnega sektorja še naprej krepijo. Na povečanje zasebnih investicij vpliva več dejavnikov, in sicer so se podjetja v zadnjih letih v precejšnji meri razdolžila, hkrati so akumulirala nekaj dobička, po sanaciji so se izboljšale razmere v bančnem sektorju, poleg tega so podjetja našla alternativne vire financiranja, je dejal Vasle.

Prvo polletje (BDP se je glede na enako obdobje lani realno povečal za 2,5 odstotka) je bilo nekoliko boljše od pričakovanj tako Umarja kot nekaterih drugih analitikov, tudi podatki za poletne mesece so po Vasletovih besedah razmeroma ugodni.

Umar bo na podlagi podatkov za drugo četrtletje predvidoma v drugi polovici septembra pripravil jesensko napoved gospodarskih gibanj.

Smer gibanja ključnih dejavnikov gospodarske rasti - izvoza, investicij, domače potrošnje - je pričakovana, pravi Vasle in ocenjuje, da se ti dejavniki v prihodnjem obdobju ne bodo spreminjali.

Umar je spomladi omenil nekatera tveganja, vmes se je pojavil še referendum o britanskem izstopu iz EU. "Vendar zaenkrat ne kaže, da bi ta tveganja pomembno poslabševala razmere, tako da so naša pričakovanja v tem trenutku relativno ugodna," je povedal Vasle.