V drugem četrtletju občutna umiritev gospodarske rasti

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila medletna rast v drugem trimesečju 0,8-odstotna, v četrtletni primerjavi pa 0,2-odstotna.

Rast BDP še naprej poganja domača potrošnja. Ta se je v drugem trimesečju predvsem na krilih 12,3-odstotne medletne rasti državne potrošnje v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zvišala za 5,5 odstotka, kar predstavlja najbolj ugodno gibanje v zadnjem letu dni. Tudi rast državne potrošnje je bila najbolj izrazita v zadnjem letu.

Končna potrošnja se je skupaj medletno povečala za 4,2 odstotka, kar je bilo prav tako največ v zadnjem letu. Potrošnja gospodinjstev je bila medletno višja za 1,1 odstotka, kar je nekoliko nižja rast kot v prejšnjih dveh trimesečjih, a bolj izrazita kot v prvem polletju lani.

Bruto investicije so bile v drugem četrtletju medletno višje za 10,2 odstotka, kar je daleč najbolj izrazito povečanje v zadnjem letu. V sklopu tega je pomembno vlogo odigralo gibanje zalog, saj je to rast zviševalo za 2,4 odstotne točke.

Po drugi strani so se bruto investicije v osnovna sredstva zmanjšale za 1,6 odstotka, kar je prvi medletni upad po daljšem obdobju. Lani so se investicije v osnovna sredstva večino leta zviševale po dvomestni stopnji ali blizu tega, že na začetku tega leta pa se je rast skoraj povsem ustavila. Na upad investicij v drugem letošnjem trimesečju so imele največji vpliv investicije v gradbeništvu, ki so upadle za 4,0 odstotka.

Največji negativni učinek na gospodarsko rast pa je imela menjava s tujino. Ob 4,4-odstotni rasti uvoza (4,9 odstotka pri blagu in 2,1 odstotka pri storitvah) in 0,8-odstotnem padcu izvoza (0,5 odstotka pri blagu in 1,7 odstotka pri storitvah) je bil prispevek menjave s tujino k rasti drugo četrtletje zapored negativen. Tokrat jo je zniževal za 4,1 odstotne točke.

Za celotno leto sicer večina zadnjih domačih in tujih napovedi govori o gospodarski rasti nekje okoli 2,5 odstotka oz. nekoliko pod tem. V prvem polletju je bila 1,4-odstotna, kar pomeni, da bo v drugi polovici leta potrebna precejšnja pospešitev.

Ta bo v pomembni meri odvisna od razvoja v evrskem območju, kjer za zdaj ni zaznati izhoda iz trenutnih šibkih gibanj, pa tudi od gibanja na področju gradbenih investicij, še posebej od bolj izrazitega zagona javnih naložb. Teh je sicer načrtovanih veliko, med drugim tudi v popoplavno obnovo.

Banka Slovenije: Podatki kažejo na nekoliko bolj umirjeno gospodarsko rast od pričakovane

Razpoložljivi podatki kažejo na nekoliko bolj umirjeno gospodarsko rast od predhodnih pričakovanj, so zapisali v Banki Slovenije. Ta je sicer junija za letos državni napovedala 2,5-odstotno krepitev BDP. 

V odzivu so zapisali, da sta rast še naprej podpirali predvsem potrošnja države in gospodinjstev, medtem ko ostajajo šibke gradbene investicije in izvozna aktivnost. Gospodarska rast v Sloveniji ostaja primerljiva s povprečjem celotnega evrskega območja, ki je na medletni ravni v drugem trimesečju zabeležilo 0,6-odstotno krepitev BDP, so še izpostavili.

Zniževanje inflacije in še naprej ugodne razmere na trgu dela so v Sloveniji dodatno krepili zaupanje potrošnikov in ohranjali visoko raven porabe gospodinjstev. K razmeroma močnemu domačemu povpraševanju v drugem četrtletju je prispevala tudi visoka rast državne porabe, kar je po navedbah Banke Slovenije med drugim odražalo večje izdatke za zdravstvo in obnovo po poplavah.

Gospodarsko rast so medtem v največji meri zavirali nižje gradbene investicije in neto izvoz, na katerega je vplivala šibka aktivnost v ključnih trgovinskih partnericah. Negativni saldo v menjavi s tujino je tako rast zniževal za 4,1 odstotne točke.

Po dejavnostih se krepka domača poraba po ugotovitvah Banke Slovenije kaže v solidni medletni rasti storitev. Po težavnem letu 2023 je letos višja tudi aktivnost v predelovalnih dejavnostih, njihovo okrevanje pa spodbuja tudi obnova zalog, ki so rast v drugem trimesečju zviševale za 2,4 odstotne točke.

Nasprotno pa gradbeništvo trenutno ne prispeva več h gospodarski rasti. Nižja gradbena aktivnost je po oceni Banke Slovenije posledica zaključka nekaterih državnih projektov ob izteku preteklega večletnega finančnega obdobja EU in manjša dinamika stanovanjske gradnje. Kljub tekočemu upadanju pa obseg gradbenih del ostaja visok in še vedno za približno petino presega raven pred pandemijo covida-19, so še navedli v centralni banki.

Ta je junija Sloveniji za letos napovedala 2,5-odstotno gospodarsko rast, novo napoved bo predvidoma objavila decembra. Že pred tem, v sredini septembra, bo medtem najnovejše gospodarske napovedi predstavil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je februarja napovedal 2,4-odstotno krepitev slovenskega BDP.