Ob slovesni otvoritvi je premier Drnovšek dejal, da je MOS pomemben sejemski dogodek, ki ima tradicijo ter da je sejem priložnost, da slovenski obrtniki s ponosom razstavijo svoje izdelke. "Slovenski obrtniki se uspešno kosajo z novimi izzivi in konkurenco. Sicer je naše gospodarstvo letos dobro začelo in se sorazmerno dobro razvija. Stopnja gospodarske rasti je v porastu, čeprav se zavedamo, da je vse težje izvoziti in prodajati izdelke. Kljub temu se slovenski gospodarstveniki dobro držijo, naloga vlade pa je zagotoviti čim bolj trdne pogoje za vse gospodarske subjekte. Trenutno poteka proračunska razprava, v kateri se srečujejo različni interesi. V okviru proračuna bomo skušali dati poseben poudarek finančni trdnosti slovenskega gospodarstva, s čimer mu bomo odprli nove razvojne perspektive. V teh dneh pa sočustvujemo z državljani ZDA in pričakujemo, da se bo svetovno gospodarstvo od teh grozljivih dogodkov kmalu opomoglo" je med drugim povedal Drnovšek.
Na 34. mednarodnem obrtnem sejmu, na katerem je še vedno vprašljiv nastop Indije in Pakistana zaradi težav v letalskem prometu, se na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1758 razstavljalcev iz 30 držav. Na celjskem sejmišču bo danes posebna pozornost namenjena obravnavi antibirokratskega programa, saj dolgotrajni zapleteni administrativni postopki povzročajo slovenskim podjetnikom in obrtnikom sive lasje.
V desetih sejemskih dneh, v katerih naj bi sejem obiskalo 200.000 obiskovalcev, se bo na celjskem sejmišču zvrstilo 58 različnih predavanj in več kot 70 obsejemskih prireditev. Generalni pokrovitelj MOS, na katerem se neposredno predstavlja 905 podjetij, je kranjska trgovska družba Merkur, ki je pokroviteljstvo že lani prevzela od celjske Kovinotehne. Pokrovitelj sejma, ki je največji gospodarsko-poslovni dogodek v Sloveniji in v tem delu Evrope, pa je mestna občina Celje.
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) pa je na sejmu že izvedla okroglo mizo o antibirokratskem programu. Predstavniki OZS so udeležence okrogle mize, med katerimi so bili tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ministrica za gospodarstvo Tea Petrin ter minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, seznanili z nekaterimi problemi, ki slovenskim obrtnikom delajo največ preglavic. Med drugim so spregovorili o dediščini skupnih obratovalnic, ki od leta 1993, ko je bil prvič uveljavljen pravni status samostojnega podjetnika, ne obstajajo več. OZS opozarja tudi na nedoslednosti v davčni zakonodaji, saj samostojni podjetniki stroške amortizacije ne morejo uveljavljati kot davčno olajšavo.
Slovenski prevozniki opozarjajo na zahtevo, da mora v skladu z novi zakon o prevozih v cestnem prometu vsak prevoznik za svoj vozni park imeti urejeno parkirišče. Gradnja parkirišč pa predvsem temelji na zakupnih pogodbah o zemljišču, kar pomeni, da so prevozniki lastniki parkirišč kot objektov, zemljišče pa je v lasti drugih fizičnih ali pravnih oseb. Obenem prevozniki državi očitajo nedoslednosti v izvajanju zakona o prevozih v cestnem prometu. Menijo, da omenjeni zakon v sedanji obliki ne more zaživeti brez predhodne spremembe treh podzakonskih aktov. V OZS so pripravljeni sami napisati nove podzakonske akte, vendar le v primeru, da jih bo ministrstvo za promet tudi upoštevalo.
Kot poseben problem so slovenski obrtniki izpostavili tudi finančno nedisciplino. Predsednik OZS Miha Grah je dejal, da že desetletje državo opozarja na ta problem, ki največ težav povzroča malim obrtnikom. Poleg tega so obrtniki opozorili tudi na težave z zakonom o invalidsko-pokojninskem zavarovanju, zakonom o delovnih razmerjih ter z zakonom o varnosti pri delu, ki je bil sprejet leta 1999 in je obvezujoči tudi za obrtnike, ki nimajo zaposlenih.
Premier Janez Drnovšek je obrtnikom predlagal, da se v naslednjem mesecu z resornimi ministrstvi dogovorijo za posamezne sestanke in skušajo rešiti vse omenjene probleme. Dejal je tudi, da je treba izboljšati likvidnost slovenskih gospodarskih družb ter izboljšati plačevanje države. Zakon o delovnih razmerjih, ki vsebuje 15 direktiv in je pomemben za vsakega slovenskega državljana, bi bilo treba približati ameriškem modelu o delovnih razmerjih, ki je bolj fleksibilen.
Po mnenju ministra Dimovskega pa je pri oblikovanju zakona o delovnih razmerjih treba slediti evropskim standardom. Njegove najpomembnejše značilnosti bi bile: fleksibilnost vstopa in izstopa, notranja prerazporeditev in sprememba organizacijskih oblik. Zakon naj bi posebno pozornost namenil tudi delu na črno, odpovednemu roku in določanju zgornje meje višine odpravnin. Ministrica Petrinova pa se je na okrogli mizi zavzela za dolgoročno in stabilno financiranje OZS ter napovedala, da bo ministrstvo za gospodarstvo do konca leta uresničilo projekt on-line sistema. Slednji naj bi podjetnikom na enem mestu ponudil vse pomembne informacije o ustanavljanju gospodarskih družb.
