V boj s krizo jeseni

Slovenija potrebuje strukturne prilagoditve za pospešitev gospodarske rasti, nov razvojni zagon, da bo lahko iz krize izšla konkurenčnejša, je dejal premier Borut Pahor. Država se je soočila z večjim gospodarskim nazadovanjem v času krize predvsem zaradi odvisnosti od gospodarskih gibanj v njenih trgovinskih partnericah in od tujih virov financiranja. Slovenska ekonomija ni bila fleksibilna, ker v preteklem obdobju ni bilo sprememb na ključnih področjih, je dejal Pahor.

Za doseganje rasti iz prejšnjih let je po njegovem mnenju nujno povečati konkurenčnost gospodarstva. Za to so predvidene spremembe pri spodbujanju vlaganj v inovacije podjetij, v sodelovanje med razvojno-raziskovalno sfero in univerzo. Treba bi bilo tudi prestrukturirati gospodarstvo, ki je še vedno premalo tehnološko zahtevno, še vedno je velik delež delovno intenzivne industrije, kljub napredku v prejšnjih letih je togo tudi poslovno okolje.

Sedanji sistem socialne varnosti ob težjih gospodarskih pogojih ne bo več zagotavljal enake ravni pravic. Zaradi demografskih trendov so nujne spremembe v pokojninskem in zdravstvenem sistemu. Na javnofinančnem področju v času zaostrenih razmer ni mogoče več financirati vseh potreb hkrati, zato bodo nujne spremembe pri javni porabi in tudi v javnem sektorju, je na današnji drugi konferenci razvojnega dialoga napovedal premier.

Da bi lahko zagotovili fleksibilnost gospodarstva ob hkratni socialni povezanosti in vzdržnosti ter izpolnjevanju okoljskih zavez, so se odločili za drugačen način priprave razvojnih politik. Del tega bo tudi programski proračun v naslednjih dveh letih, je dejal minister za razvoj Mitja Gaspari.

"Ne gre samo za pokojninsko in zdravstveno reformo, ampak za drugačno dojemanje tega, kaj je javni sektor. Javni sektor niso javni zavodi, ampak so javne storitve, ki jih je treba opravljati učinkovito," pravi Gaspari in dodaja, da bo s tem lahko omogočila gospodarstvu razbremenitev, ki ne bo šla na račun socialne varnosti.

Če bi želeli spoštovati srednjeročne omejitve evrskega območja, bi morali v petih letih izravnati javnofinančne rezultate. Da bi to dosegli, bi morali od leta 2009 javnofinančne izdatke zmanjšati za 350 milijonov evrov na leto.