V BiH bi lahko čez noč obogateli

Hrvaški mediji poročajo, da se v Bosni in Hercegovini (BiH) nahajajo nahajališča nafte, oviro pri izkoriščanju naravnih bogastev pa naj bi povzročal Daytonski sporazum, ki je po vojni v tej državi predvideval enotno BiH znotraj Avnojskih meja.

Ideje o izkoriščanju nafte so prišle znova na dan, ko je premier Republike srbske Milorad Dodik pred kratkim obiskal Rusijo. Takrat je zatrdil, da bosta dve podjetji začeli z raziskovanjem naftnih nahajališč. Že leta 1989 so odkrili štiri nahajališča s skoraj 50 milijoni ton nafte.

V kraju Šamac se nahaja naftno polje v velikosti 22 kvadratnih kilometrov, v Orašju 37 kvadratnih kilometrov. Nafta naj bi se nahajala tudi na območju Tuzle in mesta Lopar, je dejal profesor z rudarske fakuletet Ranko Cvijić.

Na podlagi podatka, da se na teh območjih nahaja okoli 50 milijonov ton nafte oziroma 366 milijonov sodčkov nafte, bi prodaja na trgu znašala 27 milijard dolarjev. Za vsakršno izkoriščanje nafte bi moralo priti do sprejema dogovora med Republiko srbsko in vodstvom BiH.

Predstavnik komisije za podeljevanje koncesij v BiH Šefik Koričić je dejal, da bi država od izkoriščanja naravnih bogastev imela ogromno koristi, saj je v svetu zalog nafte le za 50 let. Z iskoriščenjem nafte pa bi lahko pridelovali plin, kar bi dodatno povečalo dobiček.

Vojna v Bosni velja za eno najhujših morij po drugi svetovni vojni. V skoraj štirih letih naj bi vojna terjala več kot 200 tisoč žrtev, dva milijona ljudi – več kot polovica prebivalstva – pa se je razselilo.

Vojna se je uradno končala 21. novembra 1995. Predsedniki takratne Zvezne republike Jugoslavije, Slobodan Milošević, hrvaški predsednik Franjo Tuđman ter predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović, so na ta dan v ameriškem Daytonu parafirali sporazum, s katerim so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama – bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko.