Za enotno reševanje finančne krize

Evropski voditelji so na vrhu EU v Bruslju načeloma podprli načrt evroskupine, dosežen v nedeljo v Parizu, a določene države želijo nekatere sklepe glede reševanja finančne krize nekoliko spremeniti. O tem naj bi se voditelji pogovarjali drugi dan zasedanja, v četrtek, so sporočili viri v Bruslju.

Evroskupina se je skupaj z Veliko Britanijo na nedeljskem vrhu v Parizu dogovorila za skupni načrt v boju proti finančni krizi, ki med drugim vključuje ukrepe za zagotavljanje primerne likvidnostni za finančne institucije, njihovo financiranje, dovajanje dodatnega kapitala finančnim institucijam za normalno financiranje gospodarstva. Ti ukrepi morajo tudi zaščititi davkoplačevalce, izpostaviti odgovornost vodilnih menedžerjev ter zaščititi interese drugih akterjev na trgu.

Nekatere države, sploh tiste, ki na nedeljsko srečanje, že pred tem pa še na posebni mini vrh evropske četverice v skupini najrazvitejših držav na svetu G8, Velike Britanije, Italije, Nemčije in Francije, niso bile povabljene, imajo pripombe, kako francosko predsedstvo išče vseevropsko stališče za rešitev finančne krize.

Določene države skrbi uporaba davkoplačevalskega denarja za reševanje bank, saj niso državljani tisti, ki bi morali nositi posledice prevelikih tveganj določenih posameznikov v finančnih institucijah, ki so želeli na hitro priti do velikih dobičkov, druge skrbi vseevropski nadzor nad finančnimi institucijami. Veliko držav tudi opozarja na nujnost spoštovanja določil pakta o stabilnosti in rasti, slišati pa je tudi, da je treba slediti pravilom o državnih pomočeh, četudi v težkih časih.

Med drugim je bilo na vrhu slišati kritiko Češke, prihodnje predsedujoče EU, ki nasprotuje uporabi davkoplačevalskega denarja za reševanje bank in nadzornemu sistemu na evropski ravni. Češka opozarja, da so predvideni ukrepi v nasprotju s samo idejo EU, in meni, da razsežnost finančne krize nikakor ne upravičuje kršitev pravil konkurence in vpletanja države v zakone trga.

Nasprotno Madžarska želi vseevropskega nadzornika, želi si tudi intervencij Evropske centralne banke (ECB) izven območja evra, še višjo stopnjo sofinanciranja iz strukturnih skladov EU ter nekoliko ohlapnejši pakt o stabilnosti in rasti. EU je sicer pripravljena pomagati madžarski vladi pri spopadanju s finančno krizo, saj je madžarski forint v preteklem tednu doživel hud padec vrednosti.

Tečaji delnic navzgor

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9547,47 točke, kar je 90,90 točke oziroma 1,06 odstotka več kot v torek.

Nikkei se je po ponedeljkovem rekordnem skoku v višini 14 odstotkov ob koncu današnjega trgovanja povzpel za odstotek, čeprav je bil večino dneva negativen. Vlagatelji so unovčevali prve dobičke, po mnenju analitikov pa se je po sprejetju ukrepov za zajezitev finančne krize s strani vlad in centralnih bank pozornost igralcev na borznem parketu preusmerila na realni sektor.

Na Wall Streetu negotovo

Na ameriškem Wall Streetu odločitev ameriške vlade, da bo največjim domačim bankam v zameno za lastniške deleže namenila 250 milijard dolarjev svežega kapitala, ni bistveno spodbudila delniških tečajev. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 9310,99 točke, kar je za 76,62 točke oziroma 0,82 odstotka manj kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 65,24 točke oziroma 3,54 odstotka in se ustavil pri 1.779,01 točke.

Analitiki ocenjujejo, da bo stanje na Wall Streetu v prihodnjih tednih negotovo in nervozno. K temu naj bi pripomogla tudi informacija, ki jo je objavila ameriška vlada. Proračunski primanjkljaj v ZDA je namreč narasel na rekordnih 455 milijard dolarjev oziroma na tri odstotke bruto domačega proizvoda.

Padec tudi v Evropi

Na vodilnih evropskih borzah so po odprtju trga tečaji padli. V Londonu se je vrednost indeksa FTSE 100 v primerjavi s torkom znižala za 2,22 odstotka, pariški CAC 40 je bil nižje za 1,94 odstotka, frankfurtski DAX za 2,35 odstotka. V Madridu so tečaji v povprečju padli za 1,15 odstotka, v Zürichu pa za 1,33 odstotka.

Vse več je ugibanj o možni recesiji v gospodarsko najmočnejših državah sveta. V torek so osrednji gospodarski inštituti v Nemčiji objavili znižane napovedi gospodarske rasti za Nemčijo v letu 2009, predsednica podružnice Zveznih rezerv iz San Francisca Janet Yellen pa je opozorila, da se zdi, da je gospodarstvo ZDA že v recesiji.