Finančni ministri evroobmočja so po skoraj celonočnih pogajanjih ustavili postopek proti Nemčiji in Franciji zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja, potem ko sta se Berlin in Pariz obvezala k nadaljnjim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi se luknja v proračunih obeh držav v letu 2005 skrčila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kot to terja pakt o stabilnosti in rasti, temeljni mehanizem za zagotavljanje trdnosti evroobmočja.
Odločitev ni bila soglasna
Odločitev, ki je razveselila Francijo in Nemčijo, ni bila sprejeta soglasno, saj so proti njej glasovali ministri štirih držav: Španije, Nizozemske, Avstrije in Finske. Izrecno ji je nasprotovala tudi Evropska komisija - komisar za gospodarske in denarne zadeve Pedro Solbes jo je označil za jasno kršitev "duha in pravil pakta stabilnosti" ter napovedal premislek komisije o nadaljnjih korakih, pri čemer ni izključil možnosti sprožitve tožbe na Sodišču evropskih skupnosti v Luxembourgu.
Nemčiji in Francijo so grozile finančne sankcije
Sprejeta odločitev je skrajni izhod iz krize, v kateri se je našel pakt, potem ko je postalo jasno, da bosta Nemčija in Francija leta 2004 že tretjič zapored presegli še dovoljeno mejo za primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP. Uradno je bil proti obema ustanovnima članicama EU postopek sprožen januarja oziroma junija letos, zaradi vztrajne kršitve pakta pa so jima že grozile visoke denarne sankcije.
Varčevanje za Nemčijo težka naloga
K nadaljnjim varčevalnim ukrepom so ministri evroobmočja Nemčijo in Francijo zavezali s posebno skupno izjavo. Kot je po dolgotrajnih pogajanjih dejal nemški finančni minister Hans Eichel, bodo varčevalni ukrepi za Nemčijo težka naloga. Ob tem je obljubil, da bodo storili vse, da se bo primanjklaj leta 2005 spustil pod mejo treh odstotkov BDP, kot jo predpisuje tudi Maastrichtska pogodba. Po ocenah Evropske komisije bo proračunski primanjkljaj Nemčije letos znašal 4,2 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se spustil na 3,9 odstotka, leta 2005 pa na 3,4 odstotka BDP.
Francija leta 2005 pod tremi odstotki
Francija bo po ocenah komisije v letos zabeležila primanjkljaj v višini štirih odstotkov BDP, v prihodnjem letu naj bi ta znašal 3,6 odstotka in leta 2005 2,9 odstotka, v kar so že vključeni načrti za znižanje primanjkljaja v letu 2005 za 0,77 odstotne točke in v 2005 za 0,6 odstotne točke. "Gre za dobro rešitev, ki je mešanica finančne discipline in odločenosti, da gospodarske rasti ne zadušimo," je dejal francoski finančni minister Francis Mer.
Na podlagi danih zavez so finančni ministri evroobmočja postopek zaradi primanjkljaja ustavili, seveda pa ne tudi končali. "Postopek je za zdaj suspendiran," je dejal Mer, Eichel pa je opozoril, da se postopek lahko nadaljuje, če v Berlinu in Parizu dane zaveze za znižanje primanjkljaja ne bodo spoštovane. Prav zato je bil predsedujoči na zasedanju, italijanski finančni minister Giulio Tremonti, tudi trdno prepričan, da je kompromisna rešitev za Nemčijo in Francijo skladna s pravili pakta o stabilnosti in rasti. Odločitev finančnih ministrov evroobmočja morajo potrditi še ministri celotne petnajsterice.
Slovenski finančni minister Dušan Mramor, ki se je zasedanja finančnih ministrov povezave enako kot njegovi kolegi iz pristopnic udeležil kot opazovalec, pa je izrazil razumevanje za sprejeto odločitev in dejal, da "ni tako nelogična". Kot je ocenil Mramor, je bilo sicer z odločitvijo prekršeno jasno postavljeno pravilo, ki pa je bilo togo. "Zato ni presenetljivo, da so ministri našli rešitev za nastale razmere, a znotraj določil pakta o stabilnosti in rasti," je dejal Mramor.
