Ustanovili zbornico

Avtoprevozniki, doslej združeni v GIZ Transport, Sindikat avtoprevoznikov Slovenije in GIZ Intertransport, so na današnji ustanovni skupščini v Ljubljani ustanovili Avtoprevozniško zbornico. Na skupščini, na kateri je bilo 90 članov, so sprejeli statut, program, ki ga nameravajo do prve seje upravnega odbora zbornice še dopolniti, finančni okvir, določili članarino in izvolili vse organe, je povedal direktor GIZ Transporta Emil Milan Pintar.

Predsednik Avtoprevozniške zbornice je Štefan Kocijančič, sicer predsednik Sindikata avtoprevoznikov Slovenije. Zbornica ima 15-članski upravni odbor, tričlanski nadzorni odbor in petčlansko častno razsodišče. Pintar nima funkcije, verjetno bo, kot je dejal, generalni tajnik. Sedež zbornice - ta ima trenutno 123 prijavljenih članov, nekaj pa je prijav, ki so prišle priporočeno na naslov zbornice - je v logističnem centru v ljubljanskem BTC. Prva seja upravnega odbora naj bi bila v sredini februarja.

Zbornica ima dve vrsti članov, avtoprevoznike in ostale, za vsako pa so glede članarine tri kategorije. Za avtoprevoznike, ki imajo do deset vozil, je mesečna članarina deset evrov (in en glas na skupščini), za tiste z do 30 vozili 30 evrov (dva glasova) in za tiste, ki imajo več kot 30 vozil, 50 evrov (trije glasovi). Ostali člani so v te tri kategorije razvrščeni glede na število zaposlenih, in sicer v prvi so tisti, ki imajo do deset zaposlenih, v drugi tisti, ki imajo do 30 zaposlenih, in v tretji tisti, ki imajo več kot 30 zaposlenih.

Kakšni so cilji zbornice?

Danes so postavili štiri glavne cilje. Še naprej bodo skušali dvigniti ugled avtoprevozništva, ki je po Pintarjevih besedah pomembna panoga, saj je nujna za preskrbo prebivalstva in za delovanje gospodarstva. Gre za veliko dejavnost; konec leta 2005 je bilo registriranih 67.280 tovornih vozil, od tega živi več kot 150.000 ljudi in prispeva okoli osem odstotkov v bruto domači proizvod, je dejal. Zato je po njegovem zelo pomembno zagotoviti, da je ta dejavnost konkurenčna evropski.

Tretji cilj je prepričati ministrstvo za promet, da začne delovati kot resorno ministrstvo. "Kar pomeni, da ne deluje le kot podaljšana roka Družbe za avtoceste v RS, kar se tiče avtocest, ali policije, kar se tiče zapor in prepovedi, ampak da se postavi kot resorno ministrstvo, ki je nosilno za tako veliko gospodarsko panogo," pravi Pintar.

Četrti cilj je storiti več kot doslej za svoje člane. Za to so določili pet projektov: cenejše gorivo prek skupne nabave, cenejše zavarovanje kvalitetnejšega dela, racionalizacija pri trošenju goriva, skupno iskanje rešitve glede pomanjkanja avtoprevoznikov in skupna nabava ostalih stvari, ki jih avtoprevozniki potrebujejo.

Glede reprezentativnosti zbornice je Pintar povedal, da niso imeli niti želje niti zahteve po tem. "Ljudem smo pustili, naj se odločijo, kakor hočejo. Ne bomo jim omejevali, da so člani drugje," je dejal. Podatki o število avtoprevoznikov v Sloveniji so različni. Po njegovih besedah je bilo v avtoprevozništvu med 8000 in 10.000 gospodarskih subjektov, od tega med 2500 in 3000 na gospodarski zbornici (s povprečno po 9,8 vozila), ostali pa na obrtni zbornici (s povprečno po 1,9 vozila).

Direktor združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Robert Sever je v petek dejal, da je bilo do preoblikovanja GZS v združenje včlanjenih približno 3000 članov, zaenkrat pa je iz njega izstopilo 180 članov. Za reprezentativnost mora zbornica združevati podjetja, ki skupaj realizirajo 60 odstotkov prihodkov v celotni panogi in zaposlovati prav toliko ljudi v panogi.