Tovarna sladkorja Ormož se je po sprejetju evropske reforme pridelave sladkorja znašla na razpotju, ta teden pa bo eden pomembnejših za nadaljnjo usodo tega edinega slovenskega predelovalca sladkorne pese. Sredi tedna naj bi se namreč predstavniki večinskega lastnika družbe sestali s predstavniki vlade, že v četrtek pa naj bi o prihodnosti podjetja odločal nadzorni svet.
Nizozemski lastniki se bodo odločili
"Nadzorni svet bo v četrtek odločal o tem, ali bomo v tem letu še predelovali sladkorno peso in proizvajali sladkor ali ne. Več od tega trenutno ne morem povedati, ker niti nimam informacij o tem," je direktor tovarne Jurij Dogša in dodal, da te dni v podjetju, ki je v večinski lasti nizozemske živilske družbe Cosun, čakajo tudi na odziv pridelovalcev sladkorne pese.
Z Združenjem pridelovalcev sladkorne pese se je namreč vodstvo tovarne odločilo, da bodo z anketo neposredno povprašali pridelovalce o tem, kakšen je njihov nadaljnji interes pod novimi pogoji, ki so za njih slabši. Za vprašalnik so se odločili po pogovorih z večinskimi lastniki Tovarne sladkorja Ormož. "Z njim želimo ugotoviti, ali so sposobni zagotoviti okoli 53.000 ton sladkorja, za kar bi potrebovali 7000 do 8000 hektarjev površin sladkorne pese," je povedal predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije Franc Jurša. Po Jurševih besedah je bilo lani v ta namen obdelanih 5000 hektarjev, v preteklosti pa je bila dosežena tudi večja površina.
Polega sladkorja tudi bioetanol?
V omenjeni anketi so pridelovalcem postavili štiri enostavna vprašanja, med njimi tudi, koliko sladkorne pese bi lahko pridelali v naslednjem letu. "Zanima nas predvsem, koliko površin nameravajo nameniti za sladkorno peso," je dejal predsednik združenja.
Poleg tega bi se moralo podjetje po Jurševih besedah za pozitivno poslovanje začeti ukvarjati še s kakšno dodatno dejavnostjo, pri čemer največ govorijo o bioetanolu, za kar bi bilo potrebno zagotoviti okoli 120.000 ton koruze in pšenice.
Kot je znano, veliko težavo za obstoj ormoške tovarne predstavlja t. i. balkanska uredba, ki sosednjim državam nekdanje Jugoslavije omogoča uvoz poceni sladkorja v Evropsko unijo, pri čemer veliko tega sladkorja ostaja predvsem v Sloveniji
