Po sprejemu zakona in prejemu ameriške finančne pomoči v višini 1,5 milijarde dolarjev pa je urugvajska centralna banka sklenila ponovno odpreti banke, ki jih je vlada zaprla 30. julija.
Kot je dejal urugvajski minister za gospodarstvo Alejandro Atchugarry, je zamrznitev sredstev krut ukrep, a edina možna rešitev. Prizadel bo tiste varčevalce, ki imajo v obeh državnih bankah Banco de la Republica in Banco Hipotecario dolgoročne devizne depozite. V državnih bankah je shranjenih približno 60 odstotkov hranilnih vlog, več kot 90 odstotkov pa jih je v dolarjih. Ti varčevalci bodo v zameno za dolgoročno vezavo sredstev upravičeni do višjih obresti, ki se bodo obračunavale tudi med zamrznitvijo. Omenjeni ukrep pa ne zadeva vseh ostalih računov na državnih bankah, prav tako ne računov na zasebnih bankah.
Kot je znano, je urugvajska vlada odredila zaprtje vseh zasebnih in državnih bank po več tednih paničnega dvigovanja denarja z bančnih računov. Domači in argentinski državljani so namreč po lanskem zlomu argentinskega gospodarstva v letošnjem letu povsem izgubili zaupanje v gospodarstvo in z množičnim dvigovanjem denarja povzročili kar 40-odstotno znižanje obsega bančnih depozitov.
Zadnja štiri leta je Urugvaj v recesiji
Ta južnoameriška država, ki je dolgo sodila med države z najbolj stabilnim gospodarstvom v regiji, je sicer že štiri leta v gospodarski recesiji, ki jo je nerešena argentinska gospodarska kriza še zaostrila. Rezerve, ki so še pred letom dni znašale tri milijarde dolarjev, so letos skopnele na 655 milijonov dolarjev. Nacionalna valuta peso je od začetka leta izgubil že več kot 46 odstotkov vrednosti, stopnja brezposelnosti pa se je povzpela na 16 odstotkov.
Ta teden bo v sklopu svoje južnoameriške turneje v Urugvaj prispel tudi ameriški zakladni sekretar Paul O'Neill, ki je ameriško finančno pomoč Urugvaju napovedal v nedeljo na obisku v Riu de Janeiru. Združenim državam, ki so prepričane v izboljšanje razmer, bo omenjeno posojilo vrnjeno kmalu - že ta teden naj bi namreč Urugvaj prejel finančno posojilo Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in Interameriške razvojne banke. ZDA je posredovala svoje začasno posojilo le z namenom, da se urugvajske banke lahko odprejo čimprej.
EU državam Mercosura 200 milijonov evrov pomoči
Evropska unija je sprejela finančno strategijo za države južnoameriške gospodarske skupnosti Mercosur, v okviru katere bo v obdobju od 2002-2006 Braziliji, Argentini, Urugvaju in Paragvaju namenila skupno 200 milijonov evrov. Pomoč je namenjena zlasti ukrepom za premagovanje gospodarske krize, ki je zajela države območja. Gospodarska kriza je najhuje prizadela Argentino, zato je prav njej namenjen največji delež pomoči. Po besedah evropskega komisarja za zunanje odnose Chrisa Pattena naj bi države s pomočjo finančnih sredstev ohranjale demokracijo, utrjevale tržno gospodarstvo, krepile javne ustanove ter se borile proti revščini in uničevanju okolja.
Gospodarska kriza, ki je Argentino prizadela konec 90-ih let minulega stoletja, je pustila hude posledice tako na socialnem kot na političnem področju. Petnajsterica naj bi z odobrenimi finančnimi sredstvi argentinski vladi pomagala pri izvedbi upravne reforme, pri odpravljanju revščine in brezposelnosti ter pri razvoju trgovine. V Bruslju še poudarjajo, da trenutna krizna situacija v Argentini močno ovira sodelovanje med državo in EU. V Braziliji želi EU podpirati zlasti različne znanstvene in tehnološke projekte. Na področju sociale sta glavni nalogi odprava revščine in socialne izključenosti, ki sta zelo pereči zlasti na severu in severovzhodu države. 30 odstotkov brazilskega prebivalstva namreč živi v revščini. Trenutno financira unija v Braziliji različne projekte v skupni višini 80 milijonov evrov. V Paragvaju in Urugvaju pa naj bi s pomočjo finančnih sredstev izpeljali državno reformo, izboljšali gospodarske pogoje ter izboljšali stanje na področju sociale.
