NLB na mizo dobila več možnosti, odločitev za prodajo Vite najmanj boleča

"Glede na to, da je ta dodatna zaveza kljub uspešnemu zaključku prve faze privatizacije banke lani novembra ostala v veljavi, obe lastnici, tj. NLB in KBC, preučujeta možnosti za skupno odprodajo svojih deležev v življenjski zavarovalnici NLB Vita, saj slovenski trg za KBC ni strateški," sta finančni ustanovi zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Dodali sta, da možnosti za skupni proces prodaje življenjske zavarovalnice proučujeta "z največjo mero skrbnosti", zaključek procesa pa je odvisen od interesa potencialnih investitorjev in je običajno vezan tudi na nekatere odložne pogoje.

Zaradi ohranjanja integritete in zaupnosti procesa se bosta KBC in NLB vzdržali nadaljnjega komentiranja ali razkrivanja podrobnosti o poteku procesa ali udeleženih straneh. Po ponedeljkovem poročanju Financ naj bi sicer prodajalca pričakovala od 20 do 30 milijonov evrov kupnine.

NLB Vita lani rekordnih 8,3 milijona evrov čistega dobička

NLB in KBC verjameta, da je NLB Vita zanimiva naložba, saj je doslej s svojimi rezultati poslovanja dokazala uspešnost bančno-zavarovalniškega modela na slovenskem trgu. Življenjska zavarovalnica je imela sicer lani rekordnih 8,3 milijona evrov čistega dobička. Zavarovalnica je lani obračunala za 76,9 milijona evrov bruto premij, kar v primerjavi z letom prej predstavlja devetodstotno rast.

V NLB so napovedali, da bodo tudi v prihodnje še naprej sodelovali z NLB Vito s trženjem njenih produktov. "Ne glede na lastništvo NLB Vite bo prodajna mreža za produkte NLB Vite ostala NLB," so navedli.

NLB in KBC sta zagotovili še, da si ves čas prizadevata za visoko raven kakovosti storitev za stranke, standard storitev za stranke na vsaj enaki ravni pa da bosta ohranili tudi po morebitnem zaključku postopka odprodaje.

NLB je imela možnost ohraniti drugo največjo življenjsko zavarovalnico

Prodaja NLB Vite je posledica tega, da država do konca lanskega leta prek prve javne ponudbe delnic ni uspela prodati vseh 75 odstotkov minus eno delnico NLB, ampak le 65 odstotkov.

V NLB so si želeli, da jim tega ne bi bilo treba storiti, današnje sporočilo za javnost pa je potrditev, da se banki in vladi v pogovorih z Evropsko komisijo iz te zaveze ni uspelo izvleči.

Po poročanju oddaje 24UR je NLB med zadnjimi pogajanji z Evropsko komisijo, ki jih vodila sama, na mizo sicer dobila več možnosti, a so na koncu ocenili, da je izguba polovice zavarovalnice Vita še najmanj boleča. Po informacijah novinarskih kolegov oddaje 24UR so evropski uradniki NLB ponudili dodatno zapiranje poslovalnic ali pa nadaljnjo prepoved prevzemov, a so se v NLB, ki se ravno zanima za prevzem srbske Komercijalne banke, odločili, da se vseeno raje odrečejo NLB Viti. Poleg tega so, spomnimo, že likvidirali še donosnejši lizinški biznis. Vse to pa pod črto sevedi pomeni nižji dobiček in s tem manj dividend za državno blagajno. Še lažje je oceniti neposredne posledice odločitve Cerejeve vlade, da junija 2017 NLB ni prodala vsaj dela delnic po ceni od 55 do 71 evrov na delnico, kar je najmanj 3,5 evra več od lanske cene. Če bi prodali 65 odstotkov banke in bi bila cena 55 evrov, bi bil izkupiček višji za 45,5 milijona, ob ceni, denimo, 63 evrov, že 150 milijonov, ob najvišji, 71 evrov, pa že več kot 253 milijonov. Kar še ni vse, nekaj dodatnega minusa so naredili tudi z letošnjo prodajo preostalih 10 odstotkov delnic.