Upočasnitev gospodarske rasti: zaposlenost še narašča

Domača potrošnja je bila v prvem četrtletju za 1,8 odstotka večja kot v enakem obdobju lani, kar je najmanj v zadnjih treh letih. To rast so bistveno zadrževale bruto investicije, ki so bile za 1,3 odstotka nižje kot v prvem četrtletju 2018, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Romana Korenič iz Statističnega urada RS. Še posebej so se zmanjšale zaloge.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se sicer povečale za 9,3 odstotka, kar je podobno kot v preteklih četrtletjih. Pri tem so se investicije v gradbene objekte povečale celo za 18,1 odstotka, vendar se po drugi strani umirja rast investicij v stroje in opremo, prav tako v transportno opremo.

Banka Slovenije pozitivno presenečena

V primerjavi z razmerami v mednarodnem okolju Banko Slovenije četrtletna rast investicij v opremo in stroje pozitivno preseneča, medtem ko se ji zdi skok v gradbenih investicijah skladen s povišano rastjo opravljenih gradbenih del. Okrepile so se tako stanovanjske investicije kot investicije v druge vrste zgradb.

Podjetja so v prvem četrtletju zmanjšala zaloge za 2,1 odstotka, kaj bi bil lahko vzrok za to, pa statistiki za zdaj le ugibajo. Ena od možnosti je zmanjšanje naročil, čeprav podatki iz poslovnih tendenc tega ne kažejo, je dejala Koreničeva. Tudi stopnje rasti blagovne menjave ne kažejo bistvenega zmanjšanja naročil.

K 1,8-odstotni rasti domačega trošenja je tako prispevala le končna potrošnja, ta se je na letni ravni povečala za 2,9 odstotka. Potrošnja države se je predvsem na račun sprostitve napredovanj v začetku leta in povečanja plač javnih uslužbencev povečala za 3,6 odstotka, gospodinjstev pa za 2,6 odstotka.

Gospodinjstva upočasnila nakupe trajnih dobrin

Statistiki sicer opažajo, da so gospodinjstva v opazovanem obdobju upočasnila nakupe trajnih dobrin. "Še posebej se je umirila rast izdatkov za nakupe avtomobilov, kjer so bile stopnje rasti v preteklih dveh letih več kot desetodstotne," je povedala Koreničeva. So se pa okrepili dnevni nakupi, torej hrane, pijače, goriva in nekaterih vrst storitev.

Rast zasebne potrošnje je ob nadaljevanju rasti zaposlenosti spodbudila tudi višja rast plač in socialnih transferjev. "Razmeroma visoka pričakovanja v podjetjih glede zaposlovanja in precejšnje pomanjkanje usposobljenih delavcev, ki vpliva na višjo rast plač in ga le delno blažijo povišani prilivi tujih delavcev, kažejo na nadaljevanje podobnih gibanj na trgu dela v prihodnjih nekaj četrtletjih," je napovedala v.d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.

Zaposlenost še narašča

Zaposlenost še narašča, čeprav je tudi tu opaziti umirjanje stopnje rasti. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.026.547 oseb oz. 25.798 več kot v prvem četrtletju 2018. Od tega se jih je polovica zaposlila v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, živahnejše pa je bilo zaposlovanje v opazovanem obdobju tudi v prometu, trgovini ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Po dveh četrtletjih nekoliko nižje rasti je bila stopnja rasti izvoza v letošnjem drugem četrtletju spet višja, in sicer kar 7,6-odstotna. Za nekoliko manj se je povečal uvoz (6,4 odstotka), kar je vodilo v visok zunanjetrgovinski presežek.

Rast izvoza se je ponovno okrepila, čeprav so razmere v mednarodnem okolju ostale močno negotove, gospodarska rast v evrskem območju pa nizka, ta podatek komentirajo na Banki Slovenije. Dinamika blagovnega izvoza je bila precej močnejša od rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, čeprav se je tudi ta nekoliko povišala v primerjavi z lanskim drugim polletjem. Izpolnjevanje tujih naročil je tako verjetno v veliki meri potekalo prek zmanjševanja zalog, kar je zaviralo rast uvoza.

Z rastjo izvoza je sovpadala solidna rast industrijske proizvodnje, ki je najbolj vpeta v zunanjo trgovino, pa opažajo na Umarju. "Oboje povezujemo z visoko rastjo v omejenem številu podjetij in dejavnosti, ki bi lahko bila vsaj delno začasne narave, in tudi nekoliko višjo rastjo gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah," je dejala Bednaševa.

Rast nižja od pričakovanj Gospodarske zbornice Slovenije

Četrtletna rast DBP za 3,2 odstotka je najnižja po zadnjem četrtletju 2016, ko je bila triodstotna. Medtem ko je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun takšne številke pričakoval, pa je rast nižja od pričakovanj Gospodarske zbornice Slovenije. Ta ocenjuje, da se bo gospodarska rast v drugem četrtletju umirila, in sicer predvsem zaradi počasnejše rasti izvoza in slabšega vremena, kar niža izkupiček v gostinstvu ter otežuje izvajanje del v gradbeništvu. Del te rasti se bo tako prenesel v naslednja četrtletja, pričakujejo.

Bolj ugodni pa so podatki ob izločitvi sezone in koledarja; v tej primerjavi je bil BDP v prvem četrtletju za 0,8 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in za 3,7 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2018. Tako pravijo tudi na Umarju. "V prvem četrtletju ni prišlo do umirjanja gospodarske rasti," je povzela Bednaševa in dodala, da sta tako medletna kot četrtletna rast realnega BDP nekoliko višji kot četrtletje prej.

Čeprav gospodarske razmere ostajajo ugodne, še zlasti v primerjavi z drugimi članicami evrskega območja, pa v Banki Slovenije ponovno opozarjajo na nekatere strukturne izzive, med drugim na nizko rast produktivnosti. Ta je bila v letošnjem prvem četrtletju le 0,6-odstotna, so sporočili.

Počivalšek: Zadovoljen sem z vsako rastjo

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je glede gospodarske rasti optimist. Zadovoljen je z vsako rastjo, tudi 3,2-odstotno, koliko je znašala v prvem četrtletju, je dejal in dodal, da je treba ustvarjati pogoje za nadaljevanje gospodarske rasti.

"Če govorimo o ohlajanju, je to ohlajanje, in ne kriza. Zadovoljen sem z vsako rastjo, tudi 3,2-odstotno, kot država, kot politika in kot vlada se moramo truditi, da ustvarjamo pogoje, da bo naše izvozno gospodarstvo to lahko počelo še naprej," je povedal minister, ki se mudi na obisku na Madžarskem.

Počivalšek vidi dve glavni nevarnosti za gospodarsko rast Slovenije: morebitno trgovinsko vojno med ZDA in EU, ki bi po njegovih besedah na Slovenijo vplivala posebej na področju avtomobilske industrije, ter pomanjkanje delovne sile.

Glede slednjega je dejal, da mora država z ukrepi pri brezposelnih doseči, da bodo ljudje raje delali, kot bili na zavodu. Doseči je treba, da bodo mlajše generacije prej vstopile na trg dela, ter upokojencem, ki to želijo, omogočiti delo, pri čemer bi državi plačevali prispevke, in prejemanje pokojnine, kot so si jo zaslužili, da bi lahko "njihovo znanje in izkušnje izkoriščali za razvoj našega gospodarstva". Na koncu ostane še uvoz delovne sile; minister si želi, da bi uvažali "kulturološko podobno delovno silo".