Kot je Komac danes poudaril na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je prisilna upraviteljica SCT Majda Šantl zavlačevala postopek prisilne poravnave. "Njeni ugovori so bili napisani tako, da je bilo mogoče nanje na sodišču ugovarjati," je poudaril in dodal, da se je s tem škodilo zaposlenim.

Kaj bo z delavci?

V primeru stečaja SCT bo sicer brez dela ostalo med 700 in 760 ljudi. Natančnih podatkov, koliko je trenutno še zaposlenih v gradbenem podjetju, v ZSSS nimajo, saj je v preteklih mesecih, ker že od januarja ali pa celo od decembra niso prejeli plač, več delavcev samih podalo odpoved, da so se lahko prijavili na zavod za zaposlovanje.

Zaposleni v SCT si lahko po stečaju iz jamstvenega sklada obetajo le tri plače, tri pa bodo zapadle v status navadnih terjatev iz stečajne mase. Ti postopki bodo po Komacevih besedah zelo dolgi, višina izplačila pa naj bi v najboljšem primeru dosegla 10 odstotkov.

Za kar več let nazaj neurejene evidence na ZPIZ? Zakaj se ZPIZ ni odzval?

Sicer pa neizplačane plače niso edina težava, je opozoril Komac. Kot je dejal, ima namreč SCT za več let nazaj neurejene evidence, povezane s Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V sindikatu jih skrbi, kdo bo zdaj urejal te podatke, potrebne za uveljavljanje pravice do pokojnine.

Kdo vse je kriv za propad gradbeništva?

Komac je naštel tudi vzroke za propad slovenskega gradbeništva. Kot je dejal, so za to krivi država, ki ni sprejela ukrepov, kot so infrastrukturne investicije; podjetja z nerealno nizkimi cenami za projekte ter izvajalci menedžerskih prevzemov, ki so izčrpavali podjetja. Poleg tega je bilo mogoče v upravah in nadzornih svetih gradbenih družb najti iste osebe, zato je nadzor odpovedal, je dodal.

Javna objava podjetij z negativnimi referencami? Zavod je proti.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je ob tem podal nekaj pobud vladi. Ta bi morala po mnenju sindikatov spremeniti zakon o jamstvenem skladu, tako da bi država priskočila na pomoč delavcem že, ko ti za svoje delo plače ne bi prejeli en ali dva meseca.

Glede na to, da je 1. januarja začel veljati zakon, ki predvideva vzpostavitev evidence delodajalcev z negativnimi referencami, je Zorko pozval, naj ta postane javna. Na zavodu za zaposlovanje so sicer ZSSS pojasnili, da je rok za vzpostavitev evidence konec junija, da pa ne razmišljajo o njeni javni objavi. "To je napačna pot, ki daje kritje kršiteljem," je bil prepričan sindikalist.

Podjetja enostavno zavlačujejo s postopki

ZSSS se zavzema tudi za spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po katerem lahko stečajni upravitelj zdaj razveljavi posle podjetja za leto dni nazaj. Podjetja zdaj to izigravajo tako, da leto dni zavlačujejo postopke, zato bi bilo treba ta rok podaljšati, je navedel Zorko.

'Omogočite revizijo menedžerskih prevzemov'

Znova je vlado pozval, naj sprejme zakonodajo, ki bo omogočila revizijo menedžerskih prevzemov. Glede na to, da ima NLB zaradi tega težave, imajo davkoplačevalci, ki na koncu rešujejo banko, pravico vedeti, kam gre njihov denar, je zatrdil.

Kako zaščititi ogoljufane tuje delavce?

Država bi morala po Zorkovih besedah sprejeti še uredbo o bivalnih razmerah migrantov, spomnil pa je še na predlog ZSSS glede ustanovitve krizne hiše za migrante. Tu bi delavci iz tujine lahko začasno našli prenočišče in informacije, potrebne za iskanje dela v Sloveniji.

Nujen je še predlog sprememb sporazuma s Hrvaško, po katerem bodo hrvaški dnevni migranti, ki že leta delajo v Sloveniji in tu plačujejo prispevke, upravičeni do nadomestila za brezposelnost, je navedel Zorko in dodal, da bi lahko Slovenija to pravico kljub temu, da njihova država še ni ratificirala pripravljenega sporazuma, že priznala tudi delavcem iz BiH. Sporazum je potreben še za makedonske delavce, je izpostavil.