Upniki Zvona Ena ne nasprotujejo prisilni poravnavi

Upniki mariborske finančne družbe v pretežno cerkveni lasti Zvon Ena Holdinga, ki je od konca marca v prisilni poravnavi, so se v sredo prvič sestali na seji upniškega odbora, je sporočila prisilna upraviteljica Mojca Breznik. Za predsednika upniškega odbora je bil izvoljen direktor Celjske borzno posredniške hiše (CBH) Zdenko Podlesnik.

Kot je še pojasnila Breznikova, je uprava družbe upnikom predstavila predlog načrta finančnega prestrukturiranja in jim razdelila poročilo uprave o načrtu finančnega prestrukturiranja. "Prisotni so v razpravi izrazili večja pričakovanja poplačila terjatev od predstavljenih in se strinjali, da je s sodelovanjem in uspešnim vodenjem postopka prisilne poravnave mogoče doseči boljše poplačilo. Nadaljevanju postopka prisilne poravnave ni nihče nasprotoval," je zapisala prisilna upraviteljica Zvon Ena Holdinga.

Upniški odbor naj bi se naslednjič sestal predvidoma maja, ko pričakuje prve konkretne predloge prodaje naložb in tekoče poslovanje družbe skladno s predstavljenim programom in z zakonom.

Kot kaže, se vsaj za zdaj ne bo ponovila nedavna zgodba NKBM, ki je kot prva banka zasegla premoženje obeh cerkvenih holdingov. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov, pri čemer naj bi banka unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.

Mariborska holdinga upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, v prisilni poravnavi ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Če bi banke potrdile predloga, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.

Dogajanje pa pazljivo spremljajo tudi mali delničarji, ki bi v primeru stečaja prav tako izgubili svoje vložke. Kot je povedal predsednik društva Mali delničarji – Skupaj smo močnejši Rajko Stanković, je dejstvo, da nihče od upnikov ni izrazil želje po stečaju, za njih bistven napredek v zadnjih dneh. Iz vidika delničarjev je po njegovem dobro, da so banke očitno upoštevale njihov poziv, da skupaj z upravami holdingov odprodajo nepotrebne naložbe, zato verjame, da se primer NKBM za zdaj ne bo ponovil.

Na dogajanje v zvezi s finančno krizo v mariborski nadškofiji se je ta teden odzvala tudi skupina katoliških izobražencev v Mariboru s prvopodpisanim Janezom Srako. Ta v zvezi s tem strogo ločuje gospodarsko dejavnost nadškofije od verskega in duhovnega poslanstva nadškofa, nadškofije kot take in vseh ljudi, ki delujejo v cerkvi.

Omenjena skupina dolžniško krizo mariborske nadškofije vidi kot sestavni del globalne krize na idejni, gospodarski, finančni in drugih ravneh, hkrati pa tudi kot sestavni del krize sistema Slovenija, ki ga je svetovna kriza povsem razgalila. Od voditeljev gospodarske dejavnosti v nadškofiji pa prav tako terjajo jasne odgovore o razlogih za njihova ravnanja.