Proizvodnja v kranjskem obratu namreč ni rentabilna in bi le zmanjševala stečajno maso, zato proizvodnje v okviru Planike v stečaju v kranjskem obratu ne bo več, je pojasnil stečajni upravitelj Andrej Marinc. 1. avgusta bo tako 90 zaposlenih, ki še delajo v tem obratu, pristalo na zavodu za zaposlovanje.
Upanje ostaja
Vendar to še ne pomeni nujno, da je s proizvodnjo obutve v kranjski Planikini stavbi dejansko konec. Planikin sindikat je skupaj s podjetnikom iz Preddvora izdelal projekt na podlagi študije izvedljivosti ohranitve delovnih mest, po katerem bi s pomočjo države najeli proizvodne obrate Planike, zaposlili delavce in nadaljevali s proizvodnjo obutve. Ker se sindikat še dogovarja o podpori tega projekta s pristojnimi ministrstvi, je upnike zaprosil, da bi se proizvodnja v Planiki pod stečajnim upraviteljem nadaljevala še štiri mesece, dokler rezultati pogovor ne bi bili znani.
Kljub temu, da podaljšanja proizvodnje upniki niso podprli, se bo sindikat še naprej poskušal dogovoriti za podporo projekta z vlado, je pojasnila predsednica sindikata Jelica Kostadinova. Dodala je, da bi morali sami najprej zbrati zagonska sredstva, država pa bi denar prispevala šele ko bi proizvodnja stekla.
Predstavnik ministrstva za gospodarstvo v upniškem odboru Planike je v stališču države do projekta sindikata in delavcev pojasnil, da ministrstvo za gospodarstvo nima zakonskih podlag, da bi lahko ta projekt podprlo, pač pa ima pristojnosti ministrstvo za delo. Ministrstvo za gospodarstvo je tako danes nastopilo zgolj kot predstavnik države kot enega največjih upnikov, zato je njegov glavni cilj poplačilo vseh upnikov in seveda tudi države.
Delavce prevevali mešani občutki
Upniški odbor pa je danes poleg tega, da je zavrnil pobudo sindikata za nadaljevanje proizvodnje, stečajnemu upravitelju naložil tudi, naj se konstruktivno odzove na vse možne pobude, ki se bodo pojavile za nadaljevanje proizvodnje, saj bi tako povečali stečajno maso. Za najem dela proizvodnje v kranjskem obratu Planike v času stečajnega postopka se poleg sindikata zanima tudi nek italijanski proizvajalec, ki bi pripeljal svojo opremo in zaposlil slovenske delavce. Dogovori pa potekajo tudi z nekaterimi slovenskimi podjetji. "Reči še niso dorečene, vendar odločitev mora pasti dosti hitro," je poudaril Marinc in dodal, da je to stvar najemnika, ki ga on ne bo oviral.
Delavce, med katerimi jih je veliko v Planiki že več kot 20 let, so ob današnji odločitvi upnikov prevevali mešani občutki. Iz Planike odhajajo s plačo in regresom, ki jim jih je zagotovil stečajni upravitelj, za katerega delavci pravijo, da jim je priskrbel vse, kar je obljubil. Nasprotno pa veliko delavcev negativno gleda na aktivnosti obeh sindikatov v Planiki, ki si pogosto nasprotujeta in nista pripravila skupnega projekta. Za projekt večinskega sindikata, ki mu predseduje Kostadinova, je po mnenju mnogih delavcev že prepozno, medtem ko načrt sindikata Neodvisnost ni dobil dovolj podpore.
Podobno velja tudi za predlog reorganizacije dela, s katero bi bil proizvodni proces bolj učinkovit in z delom ne bi ustvarjali zgube, kar bi pomenilo, da bi lahko pod stečajnim upraviteljem delali do konca stečaja, predvidoma leta 2007. Do takrat pa bi po mnenju predstavnika sindikata Neodvisnost Jožeta Tomažina, že lahko našli primerne rešitve za delavce ali za celoten obrat.
