Umrl Götz Werner, ustanovitelj dm in borec za univerzalni temeljni dohodek

Iz vsakodnevnega vodenja verige dm, ki je prisotna v 14 evropskih državah, tudi Sloveniji, se je Werner umaknil leta 2008, njegovo delo pa od septembra 2019 nadaljuje sin Christoph.

Wernerjeva družina - za seboj pušča sedem otrok - je danes sporočila, da so očeta, ki je z ženo Beatrice živel v Stuttgartu, v zadnjih mesecih moči vse bolj zapuščale.

Za seboj ima sicer bogato življenje. Rojen je bil leta 1944 v Heidelbergu, kot sin prodajalca zobnih past. Izučil se je za drogerista, veljal pa je za sanjača. Ker oče ni želel slediti njegovim načrtom, ga je pri 28 nagnal iz družinskega podjetja.

Wernerju je to odprlo pot v samostojno podjetniško pot in leta 1973 je v Karlsruheju na jugozahodu Nemčije odprl prvo samopostrežno drogerijo Drogeriemarkt. Ta je bila bistveno večja od tedanjih tradicionalnih drogerij, na policah pa je bilo natlačenih manj izdelkov.

Od tega trenutka je šla pot le navzgor. Posel se je širil in Drogeriemarkt je z leti postala veriga dm, kjer poleg kozmetike in izdelkov za osebno nego prodajajo tudi prehrano in drugo blago. Werner je po pisanju dpa stavil na povezovanje, hitro je prepoznal priložnosti bio prehranskih izdelkov, predvsem pa je skozi celotno kariero veljal za socialno občutljivega gospodarstvenika.

Danes je v verigi dm, ki vključuje skoraj 4000 prodajaln, zaposlenih več kot 66.000 ljudi, letni prihodki dosegajo 12 milijard evrov. Plače v dm veljajo za razmeroma visoke glede na dejavnost, podjetje zaposlene nagrajuje tudi z izdelki in finančnimi nagradami v obliki 13. in 14. plače.

Werner je stavil na pošten odnos do zaposlenih in njihovo sodelovanje pri dobičku ter na usmerjenost k strankam, podjetje pa je videl kot socialni organizem. Bil je tudi eden od glasnejših borcev za univerzalni temeljni dohodek, ki bi bil polaga za dostojno življenje vseh v trenutnem času izobilja.

Pred leti je javnost presenetil z odločitvijo, da svoje premoženje, ki naj bi po ocenah preseglo milijardo evrov, podari dobrodelnim organizacijam. Trdil je, da je otrokom omogočil šolanje in s tem temelje, da sami obogatijo. "Ni sramotno postati bogat, sramotno je bogat umreti," je nekoč dejal, njegova velika želja pa je bila, da bi ga njegove ideje in pogledi preživeli in prispevali k bolj človeka vrednemu svetu tudi po njegovi smrti.