Umar zvišal napovedi gospodarske rasti

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski napovedi izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos. Spomladi je napovedoval 2,4-odstotno rast, sedaj pričakuje 2,7-odstotno. V prihodnjih dveh letih bo ta 2,3-odstotna, medtem ko ju je spomladi ocenil na dva oz. 2,1 odstotka.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, napoved ohranja usmeritve iz spomladanske napovedi. "Izvoz bo ostal ključni dejavnik gospodarske rasti. Pričakujemo stopnje na ravni petih odstotkov," je dejal.

Krepila se bo zasebna potrošnja. Po treh letih visokega znižanja, je lani spremenila trend v pozitivnega in to pričakujemo tudi letos in v prihodnjih dveh letih. Nanjo bodo vplivale izboljšane razmere na trgu dela.

"Investicije so agregat, ki med leti precej niha," je spomnil Vasle. Kot je pojasnil, je to povezano s črpanjem evropskih sredstev. Javne investicije bodo letos ključno prispevale k rasti investicij, medtem ko se zasebne investicije še ne povečujejo. V prihodnjem letu pa bo prišlo do padca javnih investicij, saj črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive zaradi prehoda še ne bo visoko.

Umar begunske krize ni upošteval

Glavna tveganja za te ocene so razmere v mednarodnem okolju, kjer lahko ohlajanje hitro razvijajočih se gospodarstev, kot je Kitajska, vpliva na globalno rast in rast v glavnih slovenskih zunanjetrgovinskih partnericah. Doma pa je grožnja to, kako se bo odvijala napovedana konsolidacija javnih financ oz. če bi njen razvoj dogodkov negativno vplival na zaupanje.

Umar v tej napovedi ni upošteval begunske krize. "Begunska kriza je element tveganja, a je Umar v te napovedi ni vključil," je povedal Vasle. Ko bodo znane vladne rešitve, pa bomo to tematiko vključili v svoje napovedi, je dodal.

Vasle je opozoril na velik razkorak med investicijami in varčevanjem. V letih pred krizo je šlo razmerje močno v prid investicijam, v zadnjih dveh letih v prid varčevanju. Razkorak se odraža v presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki bo v obdobju 2015-2017 ostal na visoki ravni.

Podatek ima po Vasletovem pozitivno konotacijo, a do presežka smo prišli iz napačne strani. "To predstavlja veliko neravnotežje za gospodarstvo, ki skriva pravo težavo, to je nedelovanje tokov med bančnim in podjetniškim sektorjem, posledično nizke investicije in višje varčevanje," je orisal.

Na uresničevanje napovedi lahko blagodejno vplivata večja kreditna aktivnost bank za podjetniški sektor in višje investicije. Umar je ocenil, da je bančni sistem stabilen, razdolževanje podjetij se nadaljuje. To ob povečanih dobičkih izboljšuje obete za ponovno rast kreditiranja.

Po letošnji deflaciji v prihodnjih dveh letih Umar pričakuje nizko rast cen. Letna inflacija bo letos 0,1 odstotka, prihodnje leto 1,2-odstotna, leta 2017 pa 1,6 odstotna. To se bo zgodilo zaradi okrevanja domače potrošnje, če bodo cene nafte ostale na podobni ravni kot letos.

Razveseljiva novica

Danes objavljena jesenska Umarjeva gospodarska napoved je po oceni Mitje Kovača z ljubljanske ekonomske fakultete izjemno razveseljiva novica in podlaga za nadaljnji optimizem. A Kovač vseeno opozarja, da mora za vzdržno rast vlada vztrajati pri začrtani ekonomski in javnofinančni politiki.

Kovač je ocenil, da se glavne nevarnosti oz. tveganja za napovedana ugodna gospodarska gibanja skrivajo predvsem v povečanih, nebrdzanih javnofinančnih apetitih in nerazumnih zahtevah številnih uporabnikov proračunskega denarja, sindikatov in ostalih interesnih skupin.

Poleg tega bi lahko nadaljevanje ugodnih gibanj ogrozile tudi uresničitev tveganj na svetovnih trgih, spremembe obrestnih mer Evropske centralne banke ali katere izmed ostalih centralnih bank ter zaostritev na kriznih žariščih.

V vsakem primeru pa lahko po Kovačevi oceni stabilno in vzdržno gospodarsko rast v Sloveniji dosežemo - in tudi okrepimo - samo z nadaljevanjem začetih reform na področju davkov, trga dela idr., z nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo, z ohranitvijo politične stabilnosti, z izboljšanim delovanjem celotnega pravosodnega sistema, z nenehno skrbjo za varstvo konkurence, s privatizacijo, vlaganji v raziskave in razvoj ter s sistematičnim zmanjševanjem administrativnih bremen in ostalih dejavnikov, ki omejujejo in dražijo delovanje gospodarstva.

Vlada mora tako po Kovačevem mnenju vztrajati pri začrtani ekonomski in javnofinančni politiki ter še pospešiti optimiziranje institucionalnega okolja za slovensko gospodarstvo.

Nadaljevanje dela nujno

V Združenju Manager jesensko napoved Umarja ocenjujejo kot spodbudno, a hkrati izvršna direktorica združenja Sonja Šmuc poziva k nadaljevanju dela - med drugim bo nujno razbremeniti plače. Spodbudna ocena Umarja odseva previdni optimizem, ki ga je zaznati med gospodarstveniki. Večina rasti še vedno sloni na izvoznih podjetjih, ki so skozi krizo prišla močnejša in dobro izkoriščajo priložnosti na tujih, zlasti evropskih trgih; nekoliko bolj obtolčeni so tisti, ki izvažajo v Rusijo, Ukrajino in države, ki so odvisne od nafte.

Del pozitivnega gospodarskega vzdušja izhaja tudi iz tega, da vlada doslej ni storila večjih napak in da je umirila politično histerijo, ki je v prejšnjih letih dodatno negativno vplivala na slovensko konkurenčnost, je stanje opisala Šmučeva. Prebuja se tudi domača potrošnja, ki pa ostaja na skromni ravni.

"Absolutno prednost mora imeti davčna razbremenitev plač, saj bi višje neto plače prinesle vrsto pozitivnih učinkov: sprostila bi se potreba po dvigu bruto plač, okrepilo bi se zadovoljstvo zaposlenih, podjetja bi bolje izvajala kadrovsko politiko, predvsem pa bi višje neto plače okrepile domačo porabo, kar bi bilo še kako pomembno, če bo prišlo do poslabševanja razmer na tujih trgih," je izpostavila direktorica Združenja Manager. Dolgoročno bi ta ukrep prispeval tudi k zmanjšanju bega možganov.

Na strani podjetij pa je treba še naprej intenzivno delati na dvigu produktivnosti, poslovnih ambicij, inovativnosti in novih vlaganjih. Kombinacija obojega, vladnih in podjetniških ukrepov, bi pomembno dvignila slovensko konkurenčnost, prispevala k trajnejši dinamični rasti in novim delovnim mestom; okrepil bi se tudi interes vlagateljev za našo državo, s čimer bi izboljšali sedanjo kapitalsko podhranjenost slovenskih podjetij.