Strukturne spremembe, ki smo jih v Sloveniji izvedli v zadnjih letih, so dobrodošle in so prinesle nekatere pozitivne posledice. Vendar bo treba z njimi nadaljevati oziroma jih okrepiti. Potrebne bodo bolj kompleksne rešitve, poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle.
S ponavljanjem vzorcev iz preteklosti ne bo mogoče odpraviti težav, s katerimi se sooča Slovenija, je na današnji konferenci o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva v Ljubljani poudaril direktor Umarja. Vasle je za reševanje gospodarskih težav izpostavil dva poudarka. Prvi je, da bomo morali v Sloveniji probleme začeti reševati z bolj kompleksnimi rešitvami, ki bodo hkrati naslavljale več različnih problemov. Drugi poudarek pa je, da bo morala imeti politika pred sabo daljši časovni horizont. Dolgo časa smo namreč verjeli, da je kriza kratkočasna, temu primerno pa je bilo tudi ukrepanje. A "jasno je postalo, da so spremembe, ki so pred Slovenijo, dolgotrajnejše", je poudaril Vasle. Zato je po njegovih besedah prav, da politika temu primerno naravna svoje razmišljanje.
Umar je v poročilo o ekonomskih izzivih združil svoje ugotovitve s področja fiskalnih gibanj in politike, zadolženosti in razdolževanja slovenskih podjetij ter sprememb in izzivov na trgu dela. Med drugim ugotavlja, da se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in majhnega manevrskega prostora za dvige davkov slovenska fiskalna politika sooča z nujnostjo nadaljevanja konsolidacije z zniževanjem izdatkov in njihovim prilagajanjem zmožnostim gospodarstva. "Pri tem se bo morala v večji meri kot doslej osredotočiti na doseganje soglasja za ukrepe s trajnejšim učinkom, ki bodo hkrati rezultat vsebinske razprave glede financiranja družbenih prioritet," izpostavljajo na Umarju.
Glede javnega dolga pišejo, da bo njegovo naraščanje postopna odprava javnega primanjkljaja oziroma srednjeročno oblikovanje presežka sicer zajezila. A velik izziv bo njegovo načrtovano zniževanje prek izkupička iz privatizacije državnih podjetij. To ne bi prispevalo le h konsolidaciji, vzdržnosti dolga in zmanjšanju izrivanja kategorij izdatkov, s katerimi bi lahko spodbudili gospodarsko rast, temveč bi posredno lahko vplivalo tudi na celotno ekonomsko aktivnost, preko izboljšanja korporativnega upravljanja in zmanjšanja fiskalnih tveganj, izpostavlja Umar.
Pri temi zadolženosti slovenskih podjetij na Umarju izpostavljajo, da je imela Slovenija v predkriznem obdobju rast kreditov višjo od kriznih držav PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija). K velikemu padcu kreditne aktivnosti po krizi so prispevale tudi slabe razmere v bančnem sistemu.
Mednarodne primerjave kažejo, da so slovenska podjetja glede na bruto domači proizvod (BDP) bolj zadolžena od podjetij v ekonomsko stabilnih državah evropske monetarne unije. Obenem velja, da imajo izrazito malo lastniškega kapitala med viri sredstev in s tem prekomeren obseg dolga. "Oba podatka nakazujeta na potrebo po nadaljevanju procesa razdolževanja," izpostavlja Umar. Vendar pa je slovensko gospodarstvo še vedno v recesijski fazi, analize pa kažejo, da pospešeno finančno razdolževanje v tej fazi negativno vpliva na investicijsko aktivnost in gospodarsko rast.
Minimizacija negativnih kratkoročnih učinkov razdolževanja na ekonomsko aktivnost zahteva uporabo instrumentov razdolževanja, ki niso pretežno usmerjeni v neposredno poplačilo posojil, temveč v istočasno zagotavljanje dodatnega lastniškega kapitala, tako navaja Umar. V obdobju, ko je zagotavljanje tega prek trga kapitala oteženo, to pomeni intenzivnejšo uporabo instrumentov konverzije dolga v kapital podjetij, oziroma delni odpis dolga, ki mu sledi privatizacija. Aktivno vlogo pri tem naj bi imela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Dodaten kapital naj bi zagotovili predvsem privatni viri, tako tuji kot domači, medtem ko je lastniško vlogo države treba zmanjševati in podjetjem zagotoviti takšno lastniško strukturo, ki bo zagotavljala njihov razvoj in izboljšala kakovost njihovega upravljanja, še navajajo na Umarju.
Na področju brezposelnosti pa pri uradu izpostavljajo, da med glavnimi problemi trga dela v Sloveniji izstopata naraščanje dolgotrajne brezposelnosti in problemov mladih pri zaposlovanju, težava ostajata tudi segmentacija trga dela in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših. Kot pomembna izziva ekonomske politike na področju trga dela Umar izpostavlja povečanje obsega delovne aktivnosti in zagotovitev večje sposobnosti prilagajanja spremenjenim gospodarskim razmeram. Za zmanjšanje segmentacije pa bo med drugim potrebna tudi drugačna ureditve študentskega dela, izpostavljajo.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.