Umar Sloveniji napoveduje večjo gospodarsko rast in povečan izvoz

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 5,1-odstotno realno rast BDP, potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 3,9-odstotno rast. Napoved za 2019 je zvišal s 3,2 na 3,8 odstotka, za leto 2020 pa napovedal 3,2-odstotno gospodarsko rast.

Na ugodna gospodarska gibanja po navedbah v. d. direktorja urada Boštjana Vasleta vplivajo tako dejavniki iz zunanjega kot domačega okolja. Razmere v ključnih evropskih partnericah Slovenije so zelo ugodne, ugodna gibanja pa se bodo nadaljevala tudi letos.

A pozitivni impulzi so tudi doma. Vasle je spomnil, da je bila lani gospodarska rast, ki je po prvi oceni dosegla pet odstotkov, široko zasnovana, kar je spodbuden podatek pri napovedih za letos in prihodnje leto. Tako doma kot v tujini so zelo visoke tudi ravni razpoloženja med prebivalstvom in podjetji.

Izvoz ostaja ključen dejavnik rasti. Umar tudi v prihodnje tako pričakuje njegovo visoko rast, ki pa se bo postopno zmanjševala. Po lanski 10,6-odstotni rasti za letos napoveduje 9,2-odstotno krepitev izvoza, v 2019 naj bi dosegla 7,5 odstotka, v 2020 pa 6,8 odstotka. Rast uvoza bo sicer presegla rast izvoza, a prispevek zunanje trgovine k rasti bo še naprej pozitiven.

Zasebna potrošnja, ki se je lani zvišala za 3,2 odstotka, naj bi se letos okrepila za 3,6 odstotka, v 2019 za tri odstotke, še leto pozneje pa za dva odstotka. Potrošnja države, ki je lani znašala 2,3 odstotka, bo letos višja za 1,7 odstotka, prihodnje leto za 1,4 odstotka, v 2020 pa za 1,1 odstotka.

Zasebno potrošnjo spodbujajo boljši rezultati na trgu dela, zaradi česar se povečuje razpoložljivi dohodek. Rast zaposlenosti bo po lanski 2,8-odstotni rasti letos po napovedih dosegla 2,4 odstotka, v 2019 se bo umirila na 1,5 odstotka, leto zatem pa na 0,8 odstotka. Število registriranih brezposelnih pa naj bi do konca tega leta upadlo na okoli 75.600, do konca 2019 na 68.800 do konca 2020 pa se bo s 64.300 približalo predkrizni ravni.

Umar z zadovoljstvom ugotavlja, da se delovna aktivnost povečuje v vseh segmentih, precej bolj pa tam, kjer smo v preteklosti beležili zaostanke, to je med mladimi in starejšimi. So pa na trgu dela tudi težave. Podjetja namreč vse težje dobivajo ustrezno delovno silo.

Rast bruto investicij bo ostala visoka. Letos bo sicer za 0,3 odstotne točke nižja od lanske, a bo še vedno dosegla 10 odstotkov, nato pa se bo po napovedih v prihodnjih dveh letih umirila na 8,5 oz. 7,5 odstotka.

Na Umarju vidijo več razlogov za to rast. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je visoka, kar kliče po novih investicijah podjetij v opremo, stroje in objekte. Banke so ob tem lani po daljšem času obnovile kreditni tok do podjetij. Ob investicijah podjetij se krepijo tudi investicije v stanovanja in druge stavbe.

Umar napoveduje močno rast nominalnih plač, a ekscesov vseeno ne pričakuje, plače pa naj ne bi rasle hitreje od produktivnosti. Po lanski 2,7-odstotni rasti bruto plač je letos predvidena štiriodstotna, prihodnje leto 4,5-odstotna, v 2020 pa 4,3-odstotna. Realno bodo plače po lanski 1,3-odstotni rast letos narasle za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 2,6 odstotka in v 2020 za dva odstotka.

Pri tem je v luči trenutnih aktivnosti javnega sektorja Vasle povedal, da so upoštevali vse že dogovorjene spremembe s sindikati ter ponudbo vlade o enoodstotnem dvigu plač v javnem sektorju, ki pa ni več aktualna.

Inflacija bo ostala umirjena. Povprečna stopnja inflacije naj bi se z 1,5 odstotka prihodnje leto pospešila na 1,9 odstotka in v 2020 na 2,3 odstotka. Kljub temu bomo po Vasletovih besedah še vedno lahko govorili o relativni stabilnosti cen.

Glede vzdržnosti trenutne gospodarske rasti je Vasle povedal, da kar nekaj indikatorjev kaže na to, da se lahko trenutna dinamika nadaljuje še nekaj časa, ne da bi se gospodarstvo pregrevalo. Takšni dejavniki so inflacijska pričakovanja, rast plač, še naprej rekordno visok presežek na tekočem računu ter še vedno nizka kreditna aktivnost glede na obdobje pred krizo.

Nekaj indikatorjev pa kaže na zrelost gospodarskega cikla. Eden takih so cene nepremičnin, glede katerih si hujših skrbi na Umarju vseeno še ne delajo. Bolj v prid temu, da je cikel v napredni fazi, pa govorita pomanjkanje delovne sile ter visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti.

Tveganja za Umarjevo napoved so uravnotežena. Doma je možno, da bo optimizem potrošnikov in podjetij še večji, posledično bi bila lahko rast investicij in zasebne potrošnje še višja.

Rast bi medtem med domačimi dejavniki lahko upočasnile pretirana rast plač v javnem in zasebnem sektorju, bolj dolgoročno pa premajhna odzivnost na demografske spremembe in težave s produktivnostjo, na kar v uradu konstantno opozarjajo. Med tveganji doma opozarjajo še na visoko raven javnega dolga, ki lahko ob rasti obrestnih mer postane vse večje breme.

Glede nevarnosti, ki jih prinaša letošnje volilno dogajanje, je Vasle povedal, da so politični cikli vedno nevarni za javne finance, posledice pa se lahko vidijo v daljšem časovnem obdobju.

V mednarodnem okolju so medtem spet možna boljša gibanja od napovedi, negativno pa bi na Slovenijo lahko vplivale ekonomske politike velikih gospodarstev, ki bi vodile v zmanjšanje trgovinskih tokov. Slovenija bi bila kot zelo odprto gospodarstvo nadpovprečno prizadeta.