Umar: Slovenija potrebuje strukturen premik

Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je danes predstavil poročilo o razvoju za leto 2009, v katerem ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih skozi hitro gospodarsko rast sicer uspešno dohitevala povprečni BDP Evropske unije, vendar pa se bo brez ustreznih strukturnih sprememb v gospodarstvu to dohitevanje upočasnilo.

Umar v poročilu, ki spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije iz leta 2005, ugotavlja, da je Slovenija v letih gospodarske konjunkture uspešno dohitevala povprečni bruto domači proizvod (BDP) EU in tako v lanskem letu po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat dosegla celo 92 odstotkov BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči v sedemindvajseterici.

Istočasno je uspešno uresničevala tudi nekatere družbene razvojne cilje, kar pomeni, da so imeli od gospodarske rasti koristi tudi prebivalci, vendar pa ni izpeljala nekaterih pomembnih strukturnih sprememb, ki bi zagotavljale uspešen prehod v družbo znanja in zvišale tehnološko zahtevnost slovenskega izvoza. Vse to negativno vpliva na slovensko gospodarstvo v času trenutne svetovne finančne in gospodarske krize.

Strukturne slabosti se kažejo v nizkem deležu tehnološko zahtevnih proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu. Leta 2007 je tako delež tehnološko intenzivnih proizvodov v Sloveniji znašal 17,4 odstotka, povprečje EU pa je bilo 25,8 odstotka. Pereče je tudi dejstvo, da na tem področju v zadnjem desetletju ni bilo nikakršnih pozitivnih premikov.

Obenem pa se je poslabšal položaj posameznih skupin prebivalstva. Gre predvsem za enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, brezposelne osebe, najemnike stanovanj, med katerimi je največ mladih, osebe z nizkimi in minimalnimi dohodki in mlade na splošno, ki so zaradi počasnejšega vstopa v redna zaposlitvena razmerja in težav pri reševanju stanovanjskega vprašanja v podrejenem položaju.

Apohal Vučkovičeva je poudarila tudi, da so bile spremembe v smeri vpeljevanja koncepta prožne varnosti le delne, saj je bilo nekaj premikov v smeri večje prožnosti, ni bilo pa razvoja drugih vidikov, kot je povečanje dohodkovne varnosti. Sprememb ni bilo niti pri modernizaciji pokojninskega in zdravstvenega sistema ter ureditve dolgotrajne oskrbe.

Slovenija tudi ni v celoti uresničila ciljev o sonaravnem gospodarskem razvoju iz strategije, saj je slovensko gospodarstvo po besedah Mojce Vendramin kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno precej energetsko intenzivno, prav tako pa Slovenija ni dosegla preboja pri uporabi obnovljivih virov energije, kjer je še vedno preveč odvisna od slovenskega vodnega potenciala in premalo od drugih virov, in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kjer ji je večji preboj v zadnjih letih preprečevala predvsem visoka rast prometa.

Kot je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, je gospodarska kriza razkrila nekatere ključne slabosti slovenskega gospodarstva, ki se odražajo predvsem v močni odvisnosti od konjunkturnih gibanj v tujini, še posebej v največjih zunanjetrgovinskih partnericah, in zniževanju tržnega deleža na trgih teh držav ob padanju izvoza.

Vasle je prepričan, da bo Slovenija vse bolj s težavo dosegala povprečje EU, če ne bo izpeljala strukturnih sprememb na področju povečanja konkurenčnosti gospodarstva, modernizacije sistemov socialnega varstva ter prestrukturiranja javnih financ, ki bo podpiralo te cilje.

Vasle sicer meni, da je cilj iz strategije, po katerem bo Slovenija povprečje EU dosegla leta 2013, še vedno uresničljiv, vendar pa bi se v najslabšem primeru lahko dohitevanje tudi ustavilo.

Vasle je sicer še povedal, da celotnega bremena povečanja javnofinančnih odhodkov zaradi krize ne bo moč nadomestiti z dodatnimi prihodki in varčevanjem. Po njegovih besedah je potrebno paziti, da se ne bodo krčili odhodki in investicije, ki so razvojnega značaja, pa tudi pri zviševanju trošarin je po njegovem vlada že dosegla mero, ko je potrebno biti zelo previden.

Glede zvišanja davka na dodano vrednost, o katerem naj bi vlada razmišljala v programu stabilnosti, ki ga bo poslala Evropski komisiji, pa je Vasle dejal, da gre sicer le za enega možnih ukrepov, vendar pa bi bilo stabilizacijo javnih financ mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi.