Umar zaenkrat ostaja pri spomladanski napovedi, da se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) letos predvidoma skrčil za okoli odstotek, čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Ocenjuje, da lahko Slovenija težave v tem trenutku reši sama.
"Zaenkrat vsi podatki kažejo, da je še vedno realistično oz. smiselno pričakovati, da se bo BDP letos skrčil in da bo ta padec nekje na ravni enega odstotka," je povedal Vasle. Če se bodo gospodarske razmere v mednarodnem okolju in na finančnih trgih čez poletje dodatno zaostrile, bi se jeseni ta napoved lahko spremenila.
Čeprav so razmere v Sloveniji v tem trenutku zelo zaostrene, tako v realnem gospodarstvu kot tudi na trgu dela in v finančnem sistemu, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjujejo, da "lahko Slovenija v tem trenutku te težave reši sama", je ob predstavitvi julijske publikacije Ekonomsko ogledalo povedal Vasle.
Glede fiskalnega pravila je dejal, da bi lahko, sploh če bi bilo zelo jasno zapisano v tako pomemben dokument, kot je ustava, predstavljajo "dodatno motivacijo, dodatno zavezo oziroma institucionalni pritisk na to, da bi se javne finance uredile in hitreje postale vzdržne".
V območju evra je v zadnjih mesecih zaznati upočasnitev gospodarske aktivnosti in poslabšanje razpoloženja. Slednje je mogoče opaziti tudi v državah, ki so za Slovenijo najbolj zanimive z gospodarskega vidika, npr. v Nemčiji in Italiji, je povedal Vasle.
To se je začelo odražati tudi v napovedih gospodarskih gibanj. Območje evra naj bi letošnje leto po napovedih analitikov zaključilo s približno 0,4-odstotnim padcem BDP, za leto 2013 pa so se začele napovedi v zadnjih dveh mesecih slabšati. "Na podlagi trenutnega stanja lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnjih mesecih še poslabšale," je dejal Vasle.
Zaostritev razmer na finančnih trgih
Poleg zapletenih razmer v realnem gospodarstvu so se v zadnjih mesecih zaostrile tudi razmere na finančnih trgih, še posebej po tem, ko je Španija uradno zaprosila za pomoč za svoj bančni sektor. Trgi so znova postali bolj nemirni in previdni, začeli pa so se zviševati tudi donosi na obveznice najbolj izpostavljenih držav, je pojasnil Vasle.
Naraščati je začel tudi donos na slovenske obveznice. "Vse to ima seveda pomembne vplive, pomembne posledice za slovensko gospodarstvo, tudi aktivnost v Sloveniji v zadnjih mesecih stagnira," je pojasni prvi mož Umarja. Rast izvoza vseh najpomembnejših panog se upočasnjuje, negativni trendi pa se kažejo tudi v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu.
Slabe terjatve celotnega bančnega sektorja naraščajo, zato postaja bančni sistem v zadnjih mesecih čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega nadaljnjega okrevanja. Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov. Banke posledično oblikujejo rezervacije in slabitve, ki se močno povečujejo, nadaljevanje teh gibanj pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, je povedal Vasle.
"Če so bile slabe terjatve v preteklosti vezane predvsem na gradbeništvo in tisti del gospodarstva, ki je bil povezan s finančnimi prevzemi, se sedaj ta slaba posojila širijo tudi v druge segmente gospodarstva, predvsem v predelovalne dejavnosti. To je še dodaten razlog, zakaj je realistično pričakovati, da se bodo razmere v tem segmentu v prihodnjih mesecih še slabšale," je povedal Vasle.
Zaostrene razmere na trgu dela
Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih se je med letoma 2008 in 2011 zmanjšalo za 55.291, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je to število na letni ravni upadlo za 9379, je navedel Vasle.
Število brezposelnih se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižalo, vendar pri tem ne gre toliko za spremembe v gospodarstvu. "V ozadju teh podatkov so na eni strani manjši prilivi v evidence brezposelnih, na drugi strani pa so večji odlivi iz teh evidenc," je pojasnil. Gospodarstvo novih delovnih mest ne ustvarja, ob koncu leta pa je pričakovati več brezposelnih.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.