Umar: Razmere ostajajo slabe, ukrepi vlade so nujni

Konsolidacija javnih financ, ki jo načrtuje vlada, bo dala rezultate šele v srednjeročnem obdobju, medtem ko bo na kratki rok povzročila padec gospodarske aktivnosti. A če do nje ne bo prišlo, se bo v Sloveniji še vrsto let ohranjala nizka gospodarska aktivnost oziroma celo njen padec, pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.

Podobni ukrepi v državah EU že sprejeti

Podobne ukrepe za racionalizacijo stroškov dela, kot jih slovenska vlada zdaj sprejema glede plač in zaposlenosti v javnem sektorju, je večina držav EU že sprejela, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Vasle. "Ukrepi, ki jih je vlada predstavila na področju plač, so v kontekstu EU nekaj povsem običajnega v teh časih, ko se večina držav sooča z izzivom fiskalne konsolidacije," je dejal.

Zasebni sektor se je krizi že prilagodil, ne pa tudi javni sektor. Kot je povedal Vasle, je v času krize delo v Sloveniji izgubilo več kot 55.000 ljudi, največ v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in tržnih storitvah. Po drugi strani se je v obdobju od leta 2008 povečalo število zaposlenih v javnih storitvah, še posebej v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu.

Manj brezposelnih zaradi povečanja števila upokojencev

Razmere na trgu dela tudi v prvih mesecih leta 2012 ostajajo slabe, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v danes predstavljeni aprilski številki publikacije Ekonomsko ogledalo. V zadnjih treh mesecih je sicer prišlo do zmanjšanja števila brezposelnih, a predvsem zaradi upokojevanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, se bo število brezposelnih še povečevalo, je opozoril Vasle.

Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti so v začetku leta ostale nizke v celotnem evrskem območju, obeti pa slabi. Tudi za Slovenijo je Vasle povedal, da gospodarske razmere v začetku leta ostajajo zaostrene.

Gospodarska rast bi lahko bila letos še nižja od pričakovane

Rast izvoza se je v zadnjih mesecih upočasnila, obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je sicer nekoliko povečal, a obeti so slabi, rast prihodkov v trgovini na drobno pa je zgolj posledica rasti prodaje motornih goriv. V gradbeništvu se je zmanjševanje vrednosti opravljenih del v zadnjem obdobju ustavilo.

Takšne razmere še naprej predstavljajo glavno tveganje, da bo gospodarska rast letos še nižja od pričakovane. Umar sicer ostaja pri svoji marčni napovedi, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije letos skrčil za 0,9 odstotka. Dodatno negotovost vnaša hitra rast cen surovin, je povedal Vasle.

Čeprav se prispevek cen goriv k inflaciji v zadnjem času krepi, pa ta ostaja razmeroma umirjena, vendar nekaj nad ciljem Evropske centralne banke.

Primanjkljaj največji po letu 1995

Javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 6,4 odstotka BDP, kar je največ po letu 1995. Rast primanjkljaja v času krize je sicer značilna za celotno evrsko območje, a lani ga je večina držav že uspela znižati, medtem ko se je pri nas dodatno povečal. "Kar namerava narediti slovenska vlada v letošnjem letu, ne odstopa od tega, kar so naredile nekatere druge države," je ocenil Vasle.

Vasle: Stroški zadolževanja na tujih trgih so predragi

Da bi se Slovenija zadolževala na mednarodnih trgih, so trenutno stroški previsoki, je menil Vasle. "Zelo težko si je izposojati denar po petodstotni obrestni meri, če vemo, da se bo aktivnost skrčila," je dejal. Cena zadolževanja se bo znižala šele potem, ko bomo znižali javnofinančni primanjkljaj, deloma pa je povezana tudi z negotovostjo v širšem evrskem območju.