Umar: Letos kar 119.000 brezposelnih

Potem ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v letu 2011 skrčil za 0,2 odstotka, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje dodatno skrčenje gospodarske aktivnosti tudi v letu 2012. Letos se nam obeta znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka.

Pozitivno bo h gospodarski aktivnosti prispeval edino izvoz, medtem ko vsi faktorji iz domačega okolja ostajajo negativni, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal direktor Umarja Boštjan Vasle.

Zato lahko pričakujemo poslabšanje razmer na trgu dela: število brezposelnih se bo letos v povprečju gibalo okoli 119.000, stopnja registrirane brezposelnosti pa se bo z lanskih 11,8 odstotka povzpela na 12,9 odstotka. Po drugi strani se bo skupno število zaposlenih ponovno znižalo.

Napovedi za Sloveniji je Umar znižal že pred manj kot dvema mesecema, takrat na 0,2 odstotka v tem ter dva odstotka v letu 2013. Po novih izračunih naj bi se v prihodnjem letu rast okrepila za skromnih 1,1 odstotka in v letu 2014 na 2,2 odstotka. Ob tem naj bi se razmere na trgu dela še poslabševale, a manj intenzivno.

"Obe številki sta odvisni od uspešnosti konsolidacije javnih financ," je dejal Vasle. Če ne bomo uspeli znižati javnofinančnega primanjkljaja in povrniti zaupanja mednarodnih trgov, ki delno financirajo naš razvoj, namreč obstaja velika možnost, da se bo padanje gospodarske aktivnosti v naslednjih letih nadaljevalo.

Kot rečeno, bo gospodarsko aktivnost podobno kot v preteklih letih tudi letos spodbujala mednarodna menjava. Realna rast slovenskega izvoza bo namreč ostala pozitivna, se pa bo v primerjavi z letom 2011 močno upočasnila (na 1,4 odstotka).

Domača potrošnja se bo letos še dodatno skrčila. Pri tem se bo zasebna potrošnja, ki je padec beležila že v preteklih treh letih, zaradi pričakovanega poslabšanja razmer na trgu dela ter ukrepov omejevanja usklajevanja socialnih transferjev zmanjšala za 1,2 odstotka. Državna potrošnja se bo zmanjšala za 3,5 odstotka, obseg investicij, ki se je od leta 2009 zmanjšal že za več kot 40 odstotkov, pa še za 1,5 odstotka, je povedal Vasle.

Plače se letos po teh izračunih ne bodo zvišale. V javnem sektorju se bodo ob upoštevanju inflacije celo znižale, medtem ko naj bi se v zasebnem sektorju realno zvišale za skromnih 0,4 odstotka. Cene življenjskih potrebščin bodo letos zabeležile rast za dva odstotka.

Ekonomista: Trenutna napoved nezanesljiva

Ekonomist Aleš Ahčan je poudaril, da je trenutna ocena glede na majhnost našega gospodarstva in odvisnost od velikih trgov, kot sta nemški in italijanski, sicer realna, vendar nezanesljiva. "Če na primer pride do nadaljnjega krčenja v nemškem gospodarstvu, se lahko padec še dodatno poglobi, na primer na tri odstotke," je povedal. Da so napovedi negotove, se strinja tudi ekonomist Maks Tajnikar. "V Sloveniji je v tem trenutku zelo težko napovedovati rast," je povedal. Razloge za to vidi v manjšem izvoznem povpraševanju in skromnih investicijah.

Cilj vlade: znižanja proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP

Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da je vlada pri napovedi prihodkov upoštevala 100 milijonov evrov varnostne rezerve, saj je glede na mednarodna gibanja znižanje gospodarske napovedi pričakovala. Rezerva je po njegovih besedah ravno dovolj velika, tako da zaradi tega ni treba spreminjati načrtov pri pripravi rebalansa.

Vlada tako ostaja pri cilju znižanja proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na nove napovedi Umarja to zahteva 20 milijonov evrov večje krčenje porabe od prvotnih ocen, kar pa po Šušteršičevih besedah ne bi smelo biti večja težava.

Minister je ob tem poudaril, da bi alternativni scenarij, ko se Slovenija zaradi slabših gospodarskih gibanj ne bi lotila zniževanja primanjkljaja in krčenja porabe, kratkoročno sicer lahko rahlo pozitivno vplival na gospodarsko dejavnost, a zaradi tega bi se lahko država znašla v položaju, ko ne bi več mogla obvladovati javnega dolga in se zadolževati po normalnih tržnih pogojih.