Mramor: Za napovedovanje posledic poslabšane napovedi rasti je še prezgodaj

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v spomladanski napovedi ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji znašala 1,7 odstotka oz. 0,6 odstotne točke manj, kot je napovedoval lansko jesen. Razlika je precejšnja, glavni razlog pa manjše pričakovane javne investicije ob začetku nove evropske perspektive.

V prihodnjem letu bo gospodarska rast 2,4-odstotna, v 2018 pa 2,3-odstotna, napoveduje Umar. Slovenija je lani zabeležila 2,9-odstotno gospodarsko rast, s pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj pa se je na današnji seji seznanila tudi vlada.

Spomladansko napoved so najpomembneje zaznamovale načrtovane državne investicije v povezavi s črpanjem evropskih sredstev, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Te so v zadnjih letih močno pozitivno prispevale h gospodarski rasti, letos pa je ob prehodu na novo evropsko finančno perspektivo pričakovati padec. Zasebne investicije se bodo sicer okrepile, vendar padca javnih ne bodo uspele nadomestiti.

Drugi pomemben dejavnik, ki vpliva na spomladansko napoved, je gospodarska aktivnost v evrskem območju. Ta bo letos približno na ravni lanskega leta, vendar pa to hkrati pomeni močno poslabšanje od predpostavk, ki jih je Umar upošteval pri pripravi jesenske napovedi, je pojasnil Vasle. Spomnil pa je še na nizke cene nafte oziroma energentov na svetovnih trgih.

Prispevek investicij, skupaj državnih in zasebnih, bo, kot omenjeno, letos negativen. Po 0,5-odstotni rasti v lanskem letu se v 2016 obeta triodstoten padec, za kar so krive državne investicije.

Zasebne investicije se bodo medtem krepile, za kar na Umarju vidijo več razlogov. "Prvi razlog je, da pričakujemo boljše pogoje financiranja za podjetja oziroma da bi letošnje leto lahko bilo tisto, ko se bo kreditni tok med bankami in podjetji pričel krepiti," je povedal Vasle. Hkrati podatki kažejo na visoko izkoriščenost proizvodnih kapacitet, nenazadnje pa so v zadnjih letih podjetja odlašala z večjimi investicijami, kar je oslabilo njihovo tehnološko sposobnost.

Zasebna potrošnja bo nadaljevala močno rast, potem ko se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, ugodni pa so tudi podatki o zaupanju potrošnikov. Zasebna potrošnja se bo tako letos okrepila za 2,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa bo rast po 1,7-odstotna.

Skupaj se bo domače povpraševanje, ki je lani raslo po 2,1-odstotni stopnji, upočasnilo. Letos bo tako rast le enoodstotna, nato pa je v prihodnjih dveh letih pričakovati močnejše domače povpraševanje - v 2017 naj bi bila rast 2,3-odstotna, v 2018 pa 2,1-odstotna.

Zaposlenost se bo krepila. Število registriranih brezposelnih se bo znižalo na 107.400 v letošnjem in na 101.000 v prihodnjem letu, stopnja registrirane brezposelnosti pa bo z 11,7-odstotne letos v letu 2017 spustila na 11 odstotkov. Po anketi o delovni sili bo po napovedih Umarja brezposelnost letos 8,6-odstotna, v prihodnjem letu pa 8,1-odstotna.

Bruto plače se bodo letos okrepile za dva odstotka, kar bo v skladu z rastjo produktivnosti, vendar to lahko veseli predvsem zaposlene v javnem sektorju. Njim Umar v luči dogovorov vlade s socialnimi partnerji - predvsem o napredovanjih - napoveduje 3,8-odstotno rast. V zasebnem sektorju pa bo rast plač ostala "relativno umirjena", pri 0,9 odstotka, je pojasnil Vasle. Opozoril je še na vztrajanje določenih makroekonomskih neravnovesij. Tudi letos se tako Sloveniji obeta deflacija (v letnem povprečju 0,3-odstotna), ohranil pa se bo tudi visok presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v primeru Slovenije posledica zaostrenega varčevanja v kombinaciji z močnim padcem investicijske aktivnosti.

Gospodarska rast bi bila lahko od Umarjeve napovedi še nižja, predvsem če bi se še dodatno upočasnila rast hitro rastočih svetovnih gospodarstev. Na domačem parketu pa bo ključno nadaljevanje konsolidacije oziroma vprašanje, kako uspešna bo Slovenija pri črpanju evropskih sredstev, je izpostavil Vasle.

Direktor Umarja je znova spomnil tudi na demografske razmere v Sloveniji, ki niso več vprašanje prihodnjih let ali desetletij, ampak jih že čutimo, saj med drugim na trg dela prihajajo manjše generacije. Vzdržnost javnih financ bo odvisna predvsem od vprašanja, kako uspešno bomo naslovili tovrstne strukturne težave, je poudaril in ocenil, da je boljša opcija pokojninska reforma, ki bi začela učinkovati z letom 2020, kot nesprejetje reforme.

Mramor: Za napovedovanje posledic poslabšane napovedi rasti je še prezgodaj

Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja ministra so napovedi vendarle samo napovedi, za oceno pa je še prezgodaj, saj se je vlada z novo Umarjevo napovedjo seznanila šele danes. "Treba je videti, kaj se dejansko dogaja z davčnimi prihodki in odhodki," je poudaril.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so 1,8-odstotno rast za letošnje leto napovedali že jeseni, pa po besedah izvršne direktorice za socialni dialog Tatjane Čerin menijo, da so zdajšnja predvidevanja "zelo realna". "Naše ugotovitve so bile posledica dogajanj na svetovnih trgih in negotovosti, ki se pojavljajo v svetu. To za Slovenijo posledično pomeni bistveno nižji izvoz in manjšo potrošnjo," je pojasnila. Kljub temu pa je izrazila skrb glede predvidene rasti bruto plač v javnem sektorju, ki naj bi se zvišale za 3,8 odstotka. To je "izjemno visoko in glede na predvidevanja glede gospodarske rasti pretirano". Poleg tega so se sredstva za investicije v letošnjem proračunu znižala za 30 odstotkov, "to pa so zdaj posledice, ki jih bomo vsi skupaj čutili". Zato je vlado in ministrstvo za finance pozvala k resnemu premisleku o nadaljnjih ukrepih, "da ne bi do konca leta zabredli v še večje finančne težave kot v tem trenutku".

Na drugi strani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) verjamejo, da je zdaj pravi trenutek, da bi začeli odpravljati pomanjkljivost, ki se kažejo na makroekonomski ravni - da bi okrepili povpraševanje. "Z dvigom delavskih plač in zaščito pokojnin v skladu z obstoječo zakonodajo lahko dvignemo kupno moč," je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Predlagali bomo, da bi se na tem področju začel drug proces, da bi se dvigoval standard ljudem in ne samo elitam, je dodal.