V najnovejši številki Ekonomskega ogledala analitiki urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da bo v letih 2004 in 2005 inflacije padala počasneje. Kot razlog navajajo že dosežene učinke v lanskem letu na področju "inflacijskega" prispevka nadzorovanih cen in fiskalnih obremenitev, ki jih prav tako ni več mogoče občutno znižati.
Prispevek rasti nadzorovanih cen k inflaciji bo v skladu z vladnim načrtom povišanja reguliranih cen in s tem upočasnjeno rastjo teh cen letos znašal največ pol odstotne točke, v letu 2005 pa naj ne bi bil večji od 0,4 odstotne točke. Zmanjšal se bo tudi prispevek fiskalnih sprememb k inflaciji: letos na 0,4 odstotne točke, v letu 2005 pa na 0,3 odstotne točke. Načrt povišanja reguliranih cen namreč vključuje tudi povišanja davčnih obremenitev, z izjemo zvišanja trošarin na tobačne izdelke. Te se bodo v skladu s procesom harmonizacije s stopnjami v EU dvignile v letošnjem juliju ter še v januarju in juliju leta 2005.
Vlada bo tudi nadaljevala z acikličnimi prilagajanjem trošarin na tekoča goriva, s čimer bo blažila vpliv morebitnih nihanj cen nafte na drobnoprodajne cene goriv v Sloveniji. S tem bo zmanjševala predvsem posredne vplive njihovih višjih cen ter hkrati vplivala na znižanje inflacijskih pričakovanj.
Pripomogel bo tudi tolar
K nadaljnjemu znižanju inflacije v letošnjem in prihodnjem letu bo po oceni analitikov UMAR prispevala tudi denarna politika, ki bo v skladu z ukrepi za dosego maastrichtskih kriterijev nadaljevala z upočasnjevanjem depreciacije tolarja proti evru. Po oceni UMAR naj bi rast tečaja evra, ki bi bila skladna z doseganjem maastrichtskih kriterijev v letu 2005, v letu 2004 znašala 1,4 odstotka, konec leta pa naj bi se predvidljiva depreciacija tolarja, značilna za zadnja leta, ustavila. Ob upoštevanju odloženega vpliva povišanja tečaja evra na rast cen bo tako prispevek tečaja k inflaciji v letu 2004 znašal približno 1,6 odstotne točke, v letu 2005 pa približno eno odstotno točko.
Na zmanjševanje inflacijskih pritiskov iz domačega okolja bo vplivala tudi lanska odprava indeksacijskih mehanizmov. Sprejetje dogovora o usklajevanju plač v javnem sektorju julija 2003 bo zagotavljalo, da bo podoben dogovor kot v javnem sektorju sklenjen tudi glede oblikovanja plač v zasebnem sektorju, so optimistični v UMAR.
Vseeno pa dodajajo, da bodo ob izvajanju vseh naštetih ukrepov letos poglavitni razlog za ohranjaje inflacije na ravni, višji od določene z maastrichtskimi merili, strukturna nesoglasja, ki povzročajo stalne pritiske na rast cen zlasti v nemenjalnem delu gospodarstva. To je ob hitrejši produktivnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi s povprečjem EU razlog za približno 1,5 odstotne točke višjo inflacijo tudi v prihodnjih dveh letih.
Bolje tudi v predelovalni industriji
Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je decembra glede na november zaradi sezonskih dejavnikov (novoletni prazniki) sicer zmanjšal za 15,1 odstotka, v primerjavi z istim mesecem leto prej pa je bila proizvodna aktivnost decembra ob enem delovnem dnevu več višja za 8,3 odstotka. Aktivnost predelovalnih dejavnosti je na medletni ravni, po zmerni rasti v prvem četrtletju 2003 (1,3 odstotka), v drugem in tretjem četrtletju, predvsem kot posledica počasnega gospodarskega okrevanja v državah EU upadla (za 0,2 oz. 0,3 odstotka), septembra pa se je začela trendno krepiti. Tako se je obseg proizvodnje v zadnjem četrtletju močno okrepil in na medletni ravni dosegel 5,8-odstotno rast. Skupaj je v letu 2003 rast obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih znašala 1,6 odstotka (v letu 2001 2,8 odstotka, v letu 2002 dva odstotka), kar je nad pričakovanji iz jesenske napovedi UMAR.
