Umar: Gospodarska aktivnost se je znatno upočasnila

Ob zmanjšanju povpraševanja v EU in zunaj Unije je v Sloveniji zaslediti predvsem krepak padec izvoza – ta se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni nominalno znižal za 9,4 odstotka. Močno se je zmanjšala tudi investicija dejavnost, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Vasle ne bi bil presenečen, če bi statistični urad za zadnje lansko četrtletje ugotovil negativno gospodarsko rast. "Glede na pričakovanja in ocene so podatki, ki prihajajo iz finančnega in realnega sektorja, zelo slabi," je dejal. Poudaril je, da je ponoven zagon gospodarstva pričakovati v letu 2010, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali ukrepi na evropski ravni in ukrepi, ki jih sprejema slovenska vlada in bodo uresničeni v slovenskem gospodarstvu.

Če je še v prvih devetih mesecih lani skupni izvoz na trge EU znašal 3,6 odstotka na letni ravni, se je oktobra začel zmanjševati (za 4,2 odstotka), novembra lani pa se je zmanjšal kar za 17 odstotkov.

Po posameznih državah so po Vasletovih besedah številke še slabše; tako je Slovenija novembra denimo v Italijo izvozila za četrtino manj, v Veliko Britanijo pa za 30 odstotkov manj. Slovenija je imela tudi padec izvoza v nove članice EU, pa tudi v države nekdanje Jugoslavije.

Močno so se v zadnjem lanskem četrtletju poslabšale razmere v predelovalnih dejavnostih. Razlog za poslabšanje industrijske proizvodnje pa je po Vasletovih besedah globalen in ni odvisen od Slovenije. Industrijska proizvodnja se namreč umirja v celotni EU.

Prišlo je tudi do pomembnega umirjanja v gradbeništvu. Kot je pojasnil Vasle, se je močno umirila aktivnost pri infrastrukturnih objektih, negativna je aktivnost pri gradnji stavb. "Razlog za umirjanje je isti kot pri izvozu, torej umiritev gospodarske rasti," je poudaril.

Padel je tudi uvoz proizvodov in storitev. Največja razlika v primerjavi s predhodnimi četrtletji je pri proizvodih za vmesno uporabo, zmanjšal pa se je tudi uvoz proizvodov za investicije.
V tekočem računu plačilne bilance se je primanjkljaj povečal in po oceni Umarja znašal 5,8 odstotka BDP v letu 2008. Razlog za tolikšen primanjkljaj je podoben kot v letu 2007, in sicer se je poslabšala bilanca blagovne menjave.

Previsoka rast plač v javnem sektorju?

Razmere na trgu dela so se začele slabšati. V predelovalni dejavnosti je bil trend zaznaven že v lanskem drugem četrtletju, a se je v zadnjem četrtletju še poglobil. Medtem ko je v predelovalni dejavnosti prišlo do zmanjšanja delovno aktivnega prebivalstva, je v drugih segmentih prišlo zgolj do umirjanja.

Povečevanje brezposelnih v zadnjem lanskem četrtletju (delo je sicer največ ljudi izgubilo januarja, slabi kazalci pa se nadaljujejo tudi februarja) se je odrazilo na znižanju rasti plač v zasebnem sektorju, čeprav je bila ta v primerjavi z letom 2007 na višji ravni.

Umar je že večkrat opozoril na problematiko rasti plač v javnem sektorju. Ta bo letos zaradi dogovora socialnih partnerjev nižja od sprva predvidene 10-odstotne in naj bi znašala manj kot osem odstotkov, kar pa je po Vasletovih besedah še vedno visoka rast, ki odstopa od rasti plač v zasebnem sektorju in produktivnosti v letošnjem letu.

Inflacija se bo še umirjala

Inflacija v Sloveniji se tako kot v območju evra umirja in je trenutno pod dolgoročno vzdržno ravnjo. Makroekonomsko sprejemljiva inflacija na srednji rok bi bila, tako pravi Vasle, okoli tri odstotke. Inflacija se bo po napovedih Umarja do sredine leta še umirjala, celo zanihala nekoliko navzdol, nato pa se bo ponovno začela zviševati.

V zadnjem četrtletju je bila skromna tudi aktivnost v finančnem sektorju. Tako se je zmanjšal tok posojil med bankami in podjetji, prepolovil pa se je tudi tok posojil prebivalstvu. Kreditiranje prebivalstva se je lani iz četrtletja v četrtletje umirjalo, nadaljeval pa se je odliv sredstev iz vzajemnih skladov, vloge prebivalstva v bankah pa so se postopno krepile.