Ministrica je v pismu poudarila, da je v programu prestrukturiranja, ki ga je EU sprejela v celoti, predvidena tudi določena rast prodaje in s tem tudi izvoza slovenskih proizvajalcev, zato bi vsako zmanjševanje izvoza pomenilo odstopanje od sprejetega programa. Ugotavlja tudi, da bi morala biti Slovenija iz ukrepov izvzeta, saj zaradi majhnega deleža, ki ga ima v strukturi uvoza EU, v ničemer ne ogroža unijine jeklarske industrije. Ministrica je v pismu komisarju še predlagala posvetovalni sestanek.
Jeklarji so se sestali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo.
Predstavniki ministrstva za gospodarstvo so se sicer minuli četrtek sestali tudi s predstavniki domače jeklarske industrije, da bi ocenili posledice zaščitnih ukrepov EU in se dogovorili o naslednjih skupnih korakih. Predstavniki ministrstva, jeseniškega Acronija, ravenskega Metala, štorske Inexe in združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije so se strinjali, da je za konkretno oceno ogroženosti slovenskega izvoza v EU še prezgodaj. Ker so kvote oblikovane za izdelčne skupine, ki obsegajo razmeroma veliko število izdelkov, domača podjetja pa izvažajo specifična jekla znotraj posamezne skupine, je trenutno nemogoče oceniti, ali bo velikost kvot zadostovala za brezcarinski uvoz slovenskih jekel do predvidenega roka.
Na sestanku so se tako zgolj dogovorili, da bo Slovenija vztrajala pri posvetovanjih z EU. Po pričakovanju ministrstva bi se zanj lahko dogovorili v drugem ali tretjem tednu aprila.
Katastrofalne posledice bodo našim jeklarjem povzročili ukrepi EU.
Slovenski proizvajalci jekla sicer opozarjajo na katastrofalne posledice, ki jih bodo povzročili ukrepi EU. Z ukrepi naj bi prizadeli približno 20 odstotkov celotne prodaje oziroma približno sedem milijard tolarjev, je poudaril član uprave Slovenskih železarn in direktor Acronija Vasilij Prešern. Izvozniki jekla trenutno čakajo na "politični" razplet situacije.
Evropska komisija je ukrepe za zaščito domačega jeklarskega trga uvedla zaradi pričakovanega povečanja uvoza jekla kot posledico zaprtja ameriškega jeklarskega trga. Uvedla je kombinacijo kvot in višjih carin, in sicer za 15 od skupaj 21 skupin izdelkov, za uvoz katerih so z uvedbo do 30-odstotnih carin ZDA zaprle svoj trg. Ukrepi veljajo le za tiste izdelke, katerih uvoz se je v zadnjih treh letih povečal. Zanje je EU uvedla carine v razponu od 14,9 do 26 odstotkov: najvišja stopnja velja za kategorije, kot so toplo valjani tanka in debela pločevina ter trakovi iz nelegiranega jekla, najnižja pa za izdelke, kot so betonsko železo, žice iz nerjavnega jekla, armature in elektro pločevina.
