Ukrajina ustavila dobavo, v Evropo manj plina

Ukrajinci so ustavitev napovedali včeraj, kot vzrok pa navedli dejstvo, da več objektov prenosnega omrežja stoji na območju, ki ga je zasedla ruska vojska. Posledično ne morejo izvajati operativnega in tehnološkega nadzora nad tranzitno točko Sohranivka.

Da čez Ukrajino v Evropo teče manj plina, so danes potrdili tudi v ruskem energetskem velikanu Gazprom. Dodali so, da niso dobili nobene potrditve obstoja višje sile, Ukrajinci pa da so v zadnjih tednih na tranzitni točki Sohranivka delali povsem neovirano.

Danes naj bi prek Ukrajine dobavili 72 milijonov kubičnih metrov plina, potem ko so ga v torek še več kot 88 milijonov kubičnih metrov.

Preko plinovoda v regiji Lugansk običajno v Evropo steče 32,6 milijona kubičnih metrov plina dnevno. To je skoraj ena tretjina vsega ruskega plina, ki prek Ukrajine prihaja v Evropo.

Po podatkih nemške zvezne agencije za omrežje se je dobava plina v Nemčijo preko Ukrajine zmanjšala za četrtino, vseeno pa energetski strokovnjaki zagotavljajo, da je stanje trenutno še obvladljivo. "To količino trenutno pokrivamo z večjim pretokom zlasti z Norveške in Nizozemske," je po poročanju dpa sporočila agencija.

Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo junija je bilo ob začetku današnjega trgovanja treba odšteti 1124 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina oz. 103 evre za megavatno uro, kar je bilo okoli štiri odstotke več kot v torek, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Cene so v nadaljevanju padle. Trenutno je treba za megavatno uro odšteti okoli 94 evrov.

Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Kijev ves čas poziva k ostrejšim sankcijam proti Moskvi, a številne Evropejce skrbi prav dobava plina, saj alternative ruskemu plinu praktično ni, še navaja AFP.

Dogovarjanje članic EU-ja o zakonodaji glede skladiščenja plina

Države članice Evropske unije so sicer danes dosegle dogovor o mandatu za pogajanja z Evropskim parlamentom o zakonodaji glede skladiščenja plina. Za države, ki nimajo lastne infrastrukture za shranjevanje plina, dogovor predvideva dostop do zalog drugih držav. Med državami brez tovrstne infrastrukture je tudi Slovenija.

Evropska komisija je 23. marca v luči ruske invazije na Ukrajino predstavila zakonodajni predlog glede podzemnih skladišč plina, ki predvideva, da bi morala biti ta do letošnjega 1. novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Predlog predvideva tudi vmesne zahteve od februarja do oktobra.

Članice so zdaj dosegle dogovor o mandatu za pogajanja z Evropskim parlamentom o tem zakonodajnem predlogu. Mandat med drugim določa pravila glede polnjenja podzemnih skladišč. Obenem omejuje obveznosti glede določene letne porabe plina držav članic v zadnjih petih letih. S tem se želijo izogniti nesorazmernemu vplivu na države z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi.

Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, pa mandat določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah in bodo morala tudi prispevati k pokrivanju finančnega bremena obveznosti glede skladiščenja plina.

Med državami brez skladišč plina je tudi Slovenija, pri čemer imajo slovenska podjetja že zdaj večino zalog shranjenih v skladiščih avstrijskih podjetij.

Predstavniki držav članic pri EU so se danes dogovorili še o uvedbi obveznega certificiranja vseh upravljavcev skladišč, da bi se izognili potencialnim tveganjem zunanjih vplivov na kritično infrastrukturo.

Strinjali so se, da se obveznost glede polnjenja skladišč plina izteče 31. decembra 2026. Dogovor Cipru, Malti in Irski omogoča izjemo od teh pravil, saj niso neposredno povezane s plinskimi sistemi drugih članic.

Francosko predsedstvo Sveta EU bo zdaj začelo pogajanja z Evropskim parlamentom o predlagani uredbi, ki jo bosta morali obe instituciji nato še formalno potrditi.