Pravila igre so tudi ob črnem petku jasna. "Za znižanja v okviru črnega petka veljajo enake zakonske določbe kot ob siceršnjih uvedbah akcij in popustov. Izdelek, za katerega je trgovec predvidel določeno znižanje, mora biti označen z dvema cenama, to je z znižano ceno in prejšnjo ceno, pri čemer je prejšnja cena tista cena, ki jo je imel izdelek v zadnjih 30 dneh pred znižano ceno. Če je naveden tudi odstotek popusta, mora biti ta prikazan izključno od prejšnje cene in ne od kakšne druge (na primer redne) cene," poudarjajo na gospodarskem ministrstvu.
Čeprav popusti vabijo, je pomembno, da potrošniki kupujejo zmerno. Pri nakupih v fizičnih trgovinah velja pravilo: če z izdelkom ni nič narobe, trgovec ni dolžan vrniti kupnine ali zamenjati izdelka. V primeru, da je izdelek kupljen na črni petek poškodovan ali neskladen, ima potrošnik enake pravice kot pri običajnem nakupu.
Drugače je pri spletnih nakupih – tam ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe v 14 dneh od prejema izdelka.
Spletno nakupovanje na črni petek je še posebej priljubljeno, a tudi tu se skrivajo pasti. Povečano število spletnih prevar opozarja, da je previdnost nujna. Najbolje je kupovati pri preverjenih trgovcih, ki na vidnem mestu objavljajo vse potrebne informacije o podjetju.
Če trgovec ponuja le visoke popuste, a skriva podatke o sebi, je verjetnost spletne prevare velika. "Pri težavah ob nakupu preko spletnih trgovin, s katerimi upravljajo podjetja, ki nimajo sedeža v Sloveniji, Tržni inšpektorat RS potrošnikom ne more pomagati," še poudarjajo na ministrstvu.
SI-CERT pred nakupovalno sezono poziva k previdnosti na spletu
Tudi Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT pred prihajajočim črnim petkom in spletnim ponedeljkom poziva k previdnosti pri spletnem nakupovanju. Za potrošnike so pripravili več nasvetov in napotkov, kako se zaščititi pred lažnimi trgovci.
SI-CERT med drugim opozarja na goljufe, ki lažni spletni trgovini dodajajo "lokalno noto" in potrošnike zavedejo v nakup. "Slovenci smo posebej znani po tem, da radi nakupujemo 'domače', pri domačih trgovcih in obrtnikih. Tako je tudi naše zaupanje praviloma večje, če vidimo trgovino, ki ima v imenu Slovenija," so opozorili.
Potrošnike med drugim opozarjajo, naj vedno najprej preverijo cene enakih ali podobnih izdelkov še pri drugih ponudnikih. "Kljub popustom so preveč odstopajoče nizke cene lahko znak, da gre za lažno spletno trgovino, še posebej, če iščete izdelke znanih in uveljavljenih blagovnih znamk. Če so občutno znižani vsi artikli, je to sumljivo," so zapisali.
Svetujejo jim, da preverijo trgovca oz. kdo stoji za spletno trgovino in ali je naveden naslov podjetja. V tem primeru naslov lahko preverijo na Googlovih zemljevidih. "Preverite tudi kontaktne podatke. Bodite previdni, če je na voljo zgolj obrazec za sporočilo in nobenega drugega kontakta. Pogosto si izmislijo tudi telefonsko številko, npr. 123456789. Tudi e-mail naslov brezplačnega ponudnika je lahko znak, da je trgovina lažna. Spletni goljufi za komunikacijo namreč uporabijo brezplačni poštni predal, npr. gmail.com, hotmail.com, outlook.com ..."
Zelo dober pokazatelj, ali gre za prevaro, je po pojasnilih SI-CERT tudi starost spletne strani. Prevaranti lahko skopirajo celoten videz spletne trgovine, vse izdelke in podatke s strani, ne morejo pa ponarediti datuma registracije domene spletnega mesta, so izpostavili.
Na SI-CERT opozarjajo tudi, da lahko spletni uporabniki v teh mesecih pričakujejo tudi porast lažnih SMS-sporočil za krajo podatkov kreditne kartice. Prevara sodi v kategorijo smishing prevar, ki je v zadnjem letu v Sloveniji in tudi globalno v strmem porastu, opozarjajo.
Taka sporočila prevaranti pošiljajo tudi v imenu dostavnih podjetij. "Navadno piše, da moramo plačati še nekaj malega za dostavo ali posodobiti podatke. Povezava v sporočilu vodi na lažen obrazec za vpis podatkov, največkrat napadalci želijo, da vnesemo podatke o kreditni kartici. Pomembno je, da si zapomnimo, da zaupanja vredne institucije ne pošiljajo sporočil, s katerimi bi nas pozivale k vpisu podatkov kreditne kartice," so poudarili.
Na SI-CERT opozarjajo tudi na zavajajoče oglase, ki lahko vodijo v prevaro. "V mesecu nakupov in popustov so kanali na družbenih omrežjih polni oglasov. Med njimi se zagotovo najdejo tudi oglasi prevarantov. Čeprav velja neko splošno prepričanje, da če se nek izdelek oglašuje, potem gre za preverjenega in zanesljivega trgovca, to ne drži. Na spletu namreč lahko oglašuje vsak, ki je pripravljen za oglase plačati," so dodali.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.