Trenutni naložbeni potencial šestih skladov tveganega kapitala (in dva v ustanavljanju) v Sloveniji znaša, približno, 64 milijonov dolarjev. Ob predvidevanju, da v razvitih državah tovrstne naložbe dosegajo okoli odstotek BDP, bi moralo biti v Sloveniji teh naložb za okoli 200 milijonov dolarjev. Navedeno priča, da je za razvoj panoge tveganega kapitala v Sloveniji še kar nekaj prostora. Hkrati velja omeniti tudi to, da je v letu 2001 Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) k življenju znova obudil sekcijo slovenskega tveganega kapitala (SLEVCA), k ustanovitvi katere so bili povabljeni vsi slovenski skladi tveganega kapitala. SLEVCA je organizirana neprofitno kot smostojna sekcija v okviru PCMG. Cilje sekcije je promocija formalnega tveganega kapitala (predvsem skladov) v Sloveniji. SLEVCA tako želi po eni strani spodbujati podjetja k večjemu zanimanju za tvegani kapital in hkrati le-tem tudi pomagati pri iskanju tovrstnih finančnih sredstev. V letu 2001 pa je bil tudi pod okriljem PCMG in revije Podjetnik organiziran Klub poslovnih angelov, ki prav tako kot SLEVCA deluje kot neprofitna ustanova. Cilj navedenega Kluba je soočiti tako ponudbo kot povpraševanje, zgolj na področju zasebnih, individualnih naložb tveganega kapitala.
Horizonte Venture Management ima od leta 1994 že večje število izpeljanih naložb v vrednosti 10 mio EUR. Novoustanovljeni Alpe Adria Venture Fond, bo obsegal volumen 45 do 60 mio EUR ter bo uporabljen za obetavne investicije v Sloveniji in na Hrvaškem. Investicije so namenjene obetavnim podjetjem z odlično idejo ter v zgodnji fazi razvoja. Sredstva so namenjena za "high-tech" podjetja (biotehnologija, elektrotehnika, novi materiali), ter za podjetja iz tradicionalnih panog, ki imajo novost oz. prednost (patent, vodilni položaj na trgu, dobro ime ...). Med najbolj znanimi naložbami je podjetje Bofex, z blagovno znamko BIG BANG. Trenutna vrednost portfelja (po EVCA), znaša 16 milijonov evrov, kar pomeni, da so sredstva v teh 6 letih v povprečju skoraj potrojili.
Aktiva Ventures razpolaga s precejšnjim kapitalom, okoli 65 mio EUR, ki ga želi vlagati v mednarodno usmerjena podjetja visoke tehnologije. V prvem letu delovanja so investirali v več kot 10 tujih obetavnih podjetij, v Sloveniji pa je bila ob koncu 2001 izpeljana prva naložba v visokotehnološko podjetje Daisy Technologies. Skupaj z ameriškim strateškim partnerjem so vložili 2 mio USD.
Slovenian Fund Management so od leta 1995 večinoma že investirali sredstva iz prvega sklada (SDCF) v višini okoli 20 mio EUR. Vlagali so v velika in srednja slovenska podjetja (Vina Brežice, Juteks, MIP itd.). V letošnjem letu nameravajo ustanoviti nov sklad (Second Slovenian Found), v vrednosti 50 mio EUR. Vlagali bodo v hitro razvijajoča se podjetja z nakupom lastniških deležev. Sklad bi ostal lastnik med pet in sedem let. SFM je predvsem pasiven vlagatelj, kar pomeni, da se ne vpletajo v poslovanje podjetja.
Prophetes je svoj sklad v višini 600 tisoč EUR oblikoval konec leta 1999. Usmerjeni so predvsem v inovacijske projekte, ki so še v razvojni fazi, katerim bi zagotovili tako kapital kot znanje. Trenutno so najbolj dejavni pri pridobivanju finančnih sredstev za naložbe, ki bi omogočile zagon njihovih prvih projektov (lahki invalidski vozički, vzvratna ogledala).
Tudi Kmečka družba je že vložila 2,5 mio EUR v podjetje Seaway ter pokazala, da tudi od njih lahko v kratkem pričakujemo sklad s skupno vrednostjo okoli 15 mio EUR. Sklad naj bi bil ustanovljen v teku letošnjega leta, vsekakor pa ne bi bil omejen zgolj na področje Slovenije.
Sklad za spodbujanje naložb pripravlja vlada kot državni sklad za spodbujanje naložb v jugovzhodni Evropi. Sklad naj bi bil ustanovljen do konca leta 2002, vendar je vse odvisno od prodaje deleža v Talumu in Luki Koper. Predvideno je skupno 2,25 milijarde tolarjev. Sklad bo mogoče ustanoviti, če in ko bo prodano državno premoženje. Z njim bi zaokrožili dejavnosti in ukrepe, s katerimi Slovenija spodbuja menjavo z državami nekdanje Jugoslavije.
Investicijski sklad Charlemagne Capital letos ustanavlja poseben sklad za naložbe v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji. Investirati želijo 100 -150 mio EUR neposredno v podjetja. Naložbe v Slovenijji so odvisne seveda od poslovnih priložnosti. Zanimajo se predvsem za finančni sektor (banke, pokojninski skladi, zavarovalnice), medije in komunikacije, zlasti telekome in časopisne hiše.
Emerging Europe Capital Investors, LDC je sklad, ki investira v območje centralne Evrope, predvsem v Poljsko, Češko, Madžarsko in Estonijo in tudi Slovenijo. Skupna vrednost sklada je 94,4 mio USD. Prepričani so, da se bodo investicije v bodoče članice EU v naslednjih letih obrestovale. Ustanovljen je bil za naložbe v podjetja, ki omogočajo vsaj 30 % letne donose. Sklad upravlja European Direct Capital Management.
Vsekakor je zanimiv tudi podatek, koliko denarja lahko posamezne družbe pridobijo. Trenutno se vložki pri nas gibljejo od 125 tisoč EUR do celo 3,5 mio EUR. Sodelovanja so večinoma dolgoročnejša, od vsaj 3 pa do 10 let.
Poleg družb imamo tudi v Sloveniji tudi prvi klub poslovnih angelov, ki povezuje posameznike - angele, ki želijo investirati v podjetja. Klub zagotavlja popolno diskretnost v zvezi z zaupanimi podatki, ter pomaga poiskati morebitnega partnerja. Projekt je zastavljen v okviru PCMG (Pospeševalni center za malo gospodarstvo). Investicije angelov so manjše, od 10.000 EUR naprej, vendar mnogi nudijo več kot le denar: to so ponavadi ljudje s poslovnimi izkušnjami, ki podjetju lahko ponudijo koristne poslovne nasvete, pomagajo pri navezovanju stikov s poslovnimi partnerji in iskanju strank.
Vse to nam pove, da si nekateri v Sloveniji že upajo zagrabiti priložnost in tvegati, vendar lahko po primerjavi z razvitejšimi državami sklepamo, da pravi razcvet tveganega kapitala že prihaja.
Kakšna je trenutna ponudba tveganega kapitala v Sloveniji? Trenuten naložbeni potencial šestih skladov tveganega kapitala (in dva v ustanavljanju) znaša, ocenjujemo, približno 64 milijonov dolarjev. Ob predvidevanju, da v razvitih državah tovrstne naložbe dosegajo okoli odstotek BDP, bi moralo biti v Sloveniji teh naložb za okoli 200 milijonov dolarjev. Navedeno priča, da je za razvoj panoge tveganega kapitala v Sloveniji še kar nekaj prostora. Hkrati velja omeniti tudi to, da je v letu 2001 Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) k življenju znova obudil sekcijo slovenskega tveganega kapitala (SLEVCA), k ustanovitvi katere so bili povabljeni vsi slovenski skladi tveganega kapitala. SLEVCA je organizirana neprofitno kot smostojna sekcija v okviru PCMG. Cilje sekcije je promocija formalnega tveganega kapitala (predvsem skladov) v Sloveniji. SLEVCA tako želi po eni strani spodbujati podjetja k večjemu zanimanju za tvegani kapital in hkrati le-tem tudi pomagati pri iskanju tovrstnih finančnih sredstev. V letu 2001 pa je bil tudi pod okriljem PCMG in revije Podjetnik organiziran Klub poslovnih angelov, ki prav tako kot SLEVCA deluje kot neprofitna ustanova. Cilj navedenega Kluba je soočiti tako ponudbo kot povpraševanje, zgolj na področju zasebnih, individualnih naložb tveganega kapitala.
