Je Apek kršil statut?

Že včeraj smo poročali, da je država operaterju mobilne telefonije Tušmobilu podelila dovoljenje za upravljanje frekvence UMTS. Novica ne bi bila tako odmevna, če ne bi Tušmobil, ki je v lasti najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša, frekvence dobil kar zastonj. In to ni prvič. Tušmobil je že leta 2006 brezplačno dobil frekvence GSM 1800 propadlega operaterja Vega. Istega leta jih je, prav tako brezplačno, zamenjal za frekvence GSM 900, so povedali na Simobilu. Pregled, kako so doslej plačevali slovenski operaterji za frekvence, si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu.

Neverjetna sreča, menijo eni, velika nesramnost, drugi. Mobilni operater Mobitel je leta 2001 za frekvence moral plačati kar 100 milijonov evrov, Simobil in T-2 pa leta 2006 vsak po 6,5 milijona evrov.

Tušmobil naj bi frekvenco dobil brezplačno, saj se zanjo ni zanimal nihče drug, pravijo na Agenciji za pošto in telekomunikacije (Apek). Za omenjeno frekvenco naj bi plačeval letno nadomestilo. Pravijo pa, da če bi se za frekvenco zanimal še kdo, bi morali objaviti javni razpis.

Simobil: Zadevo bomo podrobno preučili

24. decembra 2007 je Apek v Uradnem listu objavil obvestilo o podelitvi frekvence, je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik Simobila Jure Bohinc. Obvestila pa niso objavili tudi na spletni strani, kar je bila praksa do sedaj, nadaljuje Bohinc.

"Drugi zaintresirani niso niti vedeli, da se frekvenca podeljuje. Zato smo od regulatorja (Apek, op. p.) zahtevali informacije o podelitvi frekvenc Tušmobilu. Glede na poročilo se bomo odločili o nadaljnih korakih,“ je povedal Bohinc.

"Verjamemo, da bi država s tako pomembno javno dobrino, kot so frekvence UMTS, lahko ravnala bolj gospodarno. Če bi bil postopek izpeljan na bolj odmeven način, na primer preko mednarodnega javnega razpisa, bi država lahko pridobila pomembna sredstva za svoj proračun. Na Si.mobilu smo se za UMTS frekvence potegovali na javnem razpisu in v državno blagajno prispevali 6,5 milijona evrov. Tovrstna brezplačna podelitev brez javnega razpisa pa ni običajna praksa v državah EU in za podoben primer še nismo slišali. V družbi Si.mobil bomo o nadaljnjih korakih odločali, potem ko bomo od pristojnih institucij prejeli vse potrebne informacije," je v sporočilu za javnost zapisal Bohinc.

Mobitel: Objave na spletni strani nismo zasledili

"APEK praviloma javne objave v zvezi s postopki posvetovanja z zainteresirano javnostjo in pridobljena mnenja objavlja na svoji spletni strani, k čemer ga zavezuje tudi določilo v njegovem Statutu. Objave na spletni strani APEK v konkretnem primeru nismo zasledili. V družbi Mobitel se ne strinjamo s takšno (ne)transparentnostjo postopka in neenakimi pogoji dodelitve redke in omejene javne dobrine, kot je preostali frekvenčni pas za opravljanje storitev UMTS," je v izjavi za javnost zapisal tiskovni predstavnik Mobitela Simon Šketa.

Apek: Obvestilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani

"Obvestilo o podelitvi frekvence je bilo objavljeno tako v Uradnem listu kot tudi na naši spletni strani. Če mobilni operaterji obvestila niso videli, ni naša težava. Držali smo se zakonov. In zakon veleva, da če ni drugih interesentov za frekvenco, ni potrebno objaviti javnega razpisa," je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Apeka Dragana Lukič. Na naše vprašanje, kako da ostali mobilni operaterji niso videli njihovega obvestila na spletni strani, nam je Lukičeva odgovorila: "Očitno so si ogledali našo spletno stran včeraj, ko je bila zaradi tehničnih težav nepopolna. Obvestilo je bilo objavljeno 21. decembra."

Za nazaj objavili poziv?

Po podrobnem pregledu Apekove spletne strani smo prišli do zanimivih dejstev. Tukaj si lahko ogledate Apekovo spletno stran, kjer je danes tudi vidno obvestilo o podelitvi frekvence. Kliknite leto 2007. Tukaj pa si oglejte še stanje spletne strani dne 9. aprila. Kliknite leto 2007. Obvestilo o podelitvi frekvenc ni objavljeno.

Tušmobil odgovarja

"Pri Tušmobilu dnevno spremljamo vse slovenske in evropske relevantne vire, ki so potrebni za naše poslovanje. Tako smo za poziv izvedeli iz Uradnega lista št. 118/07, kjer je APEK decembra leta 2007 objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede dodelitve radijske frekvence za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev UMTS/IMT-2000 za preostali frekvenčni pas. Na ta poziv smo se odzvali sredi januarja, konec januarja letos pa smo na APEK poslali svojo vlogo," so zapisali v sporočilu za javnost.

V nadaljevanju so predstavniki Tušmobila zapisali, da frekvenc niso dobili zastonj. "S tem nihče ni oškodoval države, najmanj pa mi, saj smo frekvenco dobili s pogoji, ki jih določa Zakon o elektronskih komunikacijah. Očitno se je zakonodajalec, s tem ko je odpravil vstopne ovire, odločil, da bo dal večji poudarek zagotavljanju konkurence. Prejšnji Zakon o elektronskih komunikacijah je določal, da mora biti v vsakem primeru izveden javni razpis, in to je posledično pomenilo, da se je prav v vsakem primeru plačal enoten znesek za pridobitev frekvence. Danes veljavni 38. člen tega istega zakona pa po novem določa dodelitev frekvence brez javnega razpisa, če je na trgu samo en interesent in ne presega razpoložljivosti. Zakon tako ne predvideva enkratnega zneska za uporabo omejene naravne dobrine, v skladu z njim pa bomo plačevali pristojbino za uporabo frekvenc," odgovarjajo na očitke.

"Zaupamo v pravno državo Slovenijo. Zato smo prepričani, da deluje v skladu z zakoni, ki jih je sprejela sama. Mi smo imeli možnost za pridobitev frekvence po zakonsko predpisanih pogojih, ki so bili za nas, kot ponudnika mobilnih storitev, nadvse ugodni,'' so zaključili sporočilo za javnost.