'Tuš bi bil ustrezen partner'

Uprava Iskraemeca že ima svojega favorita, celjski Engrotuš, ki je za nakup delnic pripravljen odšteti več kot Iskra. "Vendar bistveni razlog za podporo Tušu ni razlika v ponujeni ceni ampak v poslovni priložnosti, ki jo Tuš odpira Iskraemecu zlasti na področju storitev," je pojasnil predsednik uprave Iskraemeca Karl Rozman.

"Na vsak način pričakujem, da bo Tuš dolgoročni partner, saj so predlog za dokapitalizacijo in načrti celjskega podjetja za Iskraemeco dolgoročni," je povedal Rozman. Dodal je, da ima trgovsko podjetje Engrotuš v prihodnost načrte ne le za nadaljevanje prodaje živil, pač pa tudi za ponujanje storitev, predvsem na področju energetike in telekomunikacij, kamor posrečeno sodijo tudi merilni sistemi Iskraemeca.

Ob tem je Rozman zanikal nekatera pisanja časnika Finance, da naj bi se za Iskraemeco prek Tuša zanimal nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič. "Mi z njim nismo imeli nobenih kontaktov, glede na komentarje zaposlenih pa bi imel Jankovič, če bi se določil kot manager voditi Iskraemeco, velike možnosti," je prepričan Rozman.

Takšno izbiro uprave glede novega strateškega partnerja podpira tudi predsednik nadzornega sveta družbe Jože Mencinger: "Če bi videl samo poročilo, ki ga je pripravila posebna komisija, v kateri so bili tudi predstavniki lastnikov - Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe in družbe pooblaščenke, bi se jasno odločil tako, kot se je odločila uprava, za Tuš." Priznal pa je, da ga je ponudba Tuša za partnerstvo z Iskraemecom presenetila.

Uprava se je odločila za tistega poslovnega partnerja, ki je ponudil boljše pogoje, obenem pa je lastnikom omogočila, da se odločajo med dvema favoritoma oz. med dvema, ki sta dala zavezujoče ponudbe. "Lastniki preučujejo vse možnosti in se nekoliko težje odločajo od uprave, vendar pa pri tem ne vidim kakšnih sporov med upravo na eni in lastniki na drugi strani, saj so tudi v komisiji za izbor partnerja sodelovali," je pojasnil Mencinger.

Investitorja tako sedaj izbirajo lastniki, ki se z obema kandidatoma tudi pogajajo. "Čeprav menim, da bi bil boljši partner Tuš, bomo pri odločitvi, kdo bo postal dokapitalizator, resno upoštevali tudi mnenje lastnikov," je zagotovil Rozman. Končna odločitev o dokapitalizaciji pa bo padla na skupščini, ki je sklicana za 13. junij. Vendar Rozman računa, da bo nek dogovor med bodočim dokapitalizatorjem in obstoječimi lastniki sprejet že precej prej, morda že v naslednjem tednu.

Poplačilo upnikov, ki se niso odzvali na ponudbo uprave, bo predvidel načrt finančne sanacije. Ta je bil v torek v grobi obliki že predan upniškemu odboru. V kratkem pa bo tudi celotni načrt, ki predvideva že v začetku prisilne poravnave zamišljene ukrepe, saj strateški partner še ni izbran, predložen kranjskemu okrožnemu sodišču. Ta načrt, v katerem bo opredeljena tudi že dokapitalizacija, čeprav uradno s strani skupščine še ne bo potrjena, bo izhodišče za pogajanje z upniki.

Nekateri upniki na čelu s konzorcijem bank so še vedno prepričani, da je prisilna poravnava nepotrebna, upravi Iskraemeca pa očitajo namerno oškodovanje upnikov. Banke se bodo verjetno odločile celo za tožbo proti upravi. Vendar Rozmana to ne skrbi, saj pravi: "Podjetje ves čas vodimo v smer sanacije in razvoja novih produktov, vendar od bank za to nismo dobili obljubljenega financiranja."

Uprava uživa tudi podporo nadzornega sveta. "Uprava se je z bankami zelo dolgo pogajala, vendar banke niso dale nobenega možnega predloga, ki bi bil koristen za poslovanje Iskraemeca in uprava je bila prisiljena nekaj narediti. Zato prisilne poravnave ne smatram kot nekaj, kar bi bilo namerno narejeno v škodo upnikov, ampak kot izhod v sili," je povedal Mencinger, ki meni, da je za prisilno poravnavo v veliki meri krivo prav obotavljanje bank, ki v približno pol leta niso upravi ponudile ničesar.