Tajvan je pogajanja o članstvu v WTO sklenil samo dan potem, ko je formalni dogovor o vstopu v WTO sklenila tudi Kitajska. Pogoji za sprejem Tajvana v WTO so bili sicer izpolnjeni že pred 18 meseci, vendar pa so dokončen sprejem te države odlašali zaradi neformalnega sporazuma v WTO iz leta 1992, po katerem naj bi članica WTO najprej postala Kitajska.
Tajvan je sicer že leta 1990 zaprosil za pritop k Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (GATT), ki ga je leta 1995 nadomestila WTO. Uradno bo Tajvan sicer postal član WTO hkrati s Kitajsko na konferenci ministrov držav članic WTO, ki naj bi jo med 9. in 13. novembrom pripravili v katarskem mestu Doha. Do tedaj mora Tajvan pristopno pogodbo, ki obsega kar 1200 strani, še ratificirati, po izteku 30 dni pa bo Tajvan tudi dejansko postal polnopravni član te svetovne organizacije.
Peking je sicer vseskozi protestiral proti sprejemu Tajvana v WTO, saj naj bi bil otok po njegovem mnenju del kitajskega ozemlja in zato sploh ne bi smel postati član WTO. Končno so v krogu kar 142 držav članic WTO, ki so se pogajale s Tajvanom, dosegli dogovor, da se Tajvan sicer lahko pridruži, ker gre za ločeno carinsko območje s svojim režimom uvoza blaga, vendar pa ga v tej organizaciji ne bodo obravnavali kot državo kot tako, in zato članstvo Tajvana v WTO še ne pomeni tudi mednarodnega priznanja te države. Samostojna člana WTO sta sicer tudi Macao in Hong Kong, nekdanji portugalski oziroma britanski koloniji, ki sta nedavno vnovič postali del kitajskega ozemlja.
