O tem poroča zagrebški Večernji list, ki piše, da slovenska prehrambeno predelovalna industrija izgublja boj na zahtevnem evropskem tržišču, postajajo predrage in nekonkurenčne tudi na tržiščih nekdanje Jugoslavije, ter se soočajo s katastrofalnim padcem dobička ali celo poslujejo z izgubo.
Krivca za takšno stanje naj bi podjetja našla v vstopu Slovenije v EU in novem statusu njenih proizvodov na trgih nekdanje skupne države, medtem ko jim tuji strokovnjaki govorijo o menedžementu, ki ga je uspaval protekcionizem na domačem tržišču, piše hrvaški časnik.
Radenska je v prvih devetih mesecih letošnjega leta imela veliko nižje prihodke in dobiček kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od prodaje so v prvem devetmesečju znašali 6,3 milijarde tolarjev, kar je le nekaj manj kot 60 odstotkov načrtovanih, dobiček pa je padel kar za 90 odstotkov. Po besedah predsednika uprave Radenske, Zlatka Hohnjeca, ki jih povzema Večernji list, so ti podatki katastrofalni. Še lani je imela Radenska 600 milijonov tolarjev dobička, po vstopu v Evropsko unijo, pa so se njeni proizvodo soočili z novimi pravili.
Za prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije so ponnovno bile uvedene carine na slovenske proizvode, višanje cen nafte pa je vplivalo na višanje stroškov za t.i. PET embalažo, prav tako so se z vstopom v EU povišale cene sladkorja. Hkrati s tem se je slovensko tržišče odprlo za prehrambene proizvode cenejše tuje konkurence.
Zaradi slabe poletne sezone je Radenska tudi na domačem tržišču prodala za okoli 15 odstotkov manj izdelkov, je dejal Hohnjec. Dodal je še, da je navadna ustekleničena voda, ki predstavlja velik delež Radenskine proizvodnje, povsem 'lokalen' proizvod, ki se ga ne splača izvažati, zato Radenska od skupnega evropskega trga nima velikih koristi. Ob tem pa se bo Radenska verjetno soočila še s prihodom novih tujih diskontnih trgovcev s cenejšimi proizvodi.
Kot še piše Večernji list, analitiki ocenjujejo, da Radensko šele čaka restrukturiranje proizvodnje, ki bi ji omogočila lažje tekmovanje z vse močnejšo konkurenco.