Gospodarstvo

Tudi o načinu usklajevanja plač

Ljubljana, 06. 09. 2007 18.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

STA

Predstavniki delodajalcev in sindikatov se bodo pogajali tudi o spremembah načina usklajevanja plač.

Se bodo plače usklajevale v skladu iz inflacijo? FOTO: Kanal A

Predstavniki delodajalskih organizacij in sindikatov so se na pogajanjih v Ljubljani dogovorili, da se bodo pogajali tudi o spremembah veljavne kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust. Sindikati so predstavili svoja načelna pričakovanja glede sprememb, delodajalci pa čakajo konkretne predloge. Sindikati naj bi zahteve med seboj uskladili, tako da bi lahko obe strani za pogajalsko mizo ponovno sedli 20. septembra.

Delodajalci in sindikati so se dogovorili, da morajo biti pogajanja zelo intenzivna, vsaj enkrat tedensko, in da naj bi jih zaključili v okvirnem roku meseca in pol, je povedal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, ki sicer dogovor, da se bodo pogajali o spremembah veljavne kolektivne pogodbe, ocenjuje kot "velik napredek".

Iz Združenja delodajalcev Slovenije so po pogajanjih sporočili, da so bila stališča sindikatov načelne narave in niso bila ovrednotena, tako da jih ne morejo komentirati.

Sindikati po Reboljevih besedah ugotavljajo, da so bili pogoji pred dvema letoma, ko so uskladili veljavno kolektivno pogodbo, drugačni, saj je sedaj predvideni dvoodstotni dvig plač z avgustom in še v višini 0,5 odstotka iz lanskega leta, torej skupno 2,5 odstotka, prenizek.

Pergam predlaga, da bi plače že z letošnjim avgustom dvignile za vsaj 3,5 odstotka.

Na GZS menijo, da je zahteva, da se vključi del produktivnosti v politiko plač na ravni te kolektivne pogodbe, nesprejemljiva, saj se produktivnost v obliki nagrajevanja uspešnosti že vključuje v plače na ravni podjetij. Vključevanje produktivnosti na ravni te kolektivne pogodbe bi za vsa podjetja, ki poslujejo z izgubo, pomenilo le še dodatne obremenitve ter posledično lahko tudi stečaj, pravijo v združenju delodajalcev. Rebolj pravi, da bi bilo treba v podjetjih, ki slabo stojijo oz. v dejavnostih, ki imajo podpovprečno rast produktivnosti, narediti izjeme.

Potreben drugačen način poračuna

Po mnenju sindikatov bi bilo treba spremeniti tudi tisti del kolektivne pogodbe, ki govori o načinu poračuna. Sedaj velja, da bi se plače uskladile avgusta 2008, Pergam pa predlaga, da se morale plače uskladiti z dejansko inflacijo v začetku leta. Predlagajo tudi, da bi se plače uskladile brez "sidra", torej s celotno inflacijo.

Delodajalci, glede na to, da je, kot pravijo, praktično nemogoče napovedati gibanje inflacije v prihodnjih mesecih, tudi ne vidijo možnosti vgrajevanja inflacijskih pričakovanj v kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač.

V Pergamu tudi menijo, da bi moral biti predmet razprave dvig vseh plač, ne samo izhodiščnih. "Če se pogovarjamo samo o dvigu izhodiščnih plač, se dvigujejo samo tistim, ki imajo enake plače, kot so izhodiščne v panožnih pogodbah. V mnogih panogah nimajo realne rasti plač," pravi Rebolj.
Četrti predlog sindikalne strani je po Reboljevih besedah, da bi v kolektivni pogodbi določili del dviga plač iz naslova produktivnosti (v Pergamu razmišljajo o dvigu v višini tretjine produktivnosti) ali pa v njej odpreti možnost, da se v pogodbah dejavnosti pri dvigu rasti plač upošteva tudi produktivnost. Kolikšen bi bil ta delež, bi bila po Reboljevih besedah stvar sindikatov dejavnosti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

plača plače sindikat pergam rebolj delodajalec pogajanja pogajanje

SORODNI ČLANKI

V gostinstvu višje plače

Junija nižje plače

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

slavica12@hotmail.com

25. 09. 2007 18.37

ja res, da vas sram ni, v r.. si zataknite tiste 2.5%. kaj pa naj počenmo z njimi, saj sploh ne vem da se mi je plača povišala, če ne bi prebrala v časopisu. kaj ko bi kakšen direktorček ali po novem menedžer zmanjšal plačo, pa bi vsi dob imeli tam okoli 1500€. ampak to so že pravljice. ampak dragi moji, ko si delite dobiček v tisočih €, kaj vas ni nič sram, da vam v tovarnah ali pa kje drugje saj konec koncev sploh ni važno dela nekdo za borih 300€. sindikati pa tako ali tako morajo biti tiho kajti če ti nekdo reže kruh, ga pa res ne moreš preveč zmerjati, malo pa le, da se ljudem ne zameriš. in tako naprej, psi lajajo in karavana gre dalje. mi na majhnih plačah , menedžerji v tisočih , vlada ima velik puf od zunaj ,zraven pa visoko gospodarsko rast. pa kaj bi jamrali, saj je vse v redu, pravi g. Bajuk , samo nekaj je narobe pa ne ve kaj. amen in L.P

ODGOVORI

0 0

Tedy1967

10. 09. 2007 22.12

Včasih razmišljam, kaj zaboga sploh počnejo na ZSSS za ves denar, ki ga dobijo. Mislim, da malce brijejo norce na račun delavstva. Ne vem kako Semoliču, Rebolju in ostalim ni sramota pogledati v obraz delavcu, ki gara za 400, 500, 600 evrov na mesec. Kaj pomeni 2,5 procenta in kaj 3,5 procenta. Ja sramotni priliv ob uspešni gospodarski rasti. Vseh skupaj ni toliko v gatah, da bi rekli enkrat dosti je vsega skupaj, gremo na cesto, naredimo splošno stavko in nepreklicno zahtevamo povečanje minimalne plače vsaj za 200 evrov. Če so za menedžerje na voljo bajne plače, sejnine po nadzornih svetih in odpravnine in nič ne vpliva na inflacijo in poslovanje firm, kaj bi potem malce večja delavska plača, a ne dragi moji sindikalisti? Boli vas za rajo, vi se lepo mastite iz članarine, ki znaša reci in piši 1% od bruto OD, je pa res, da vam retorika ne usahne, kaj boste storili. Me prav zanima če si upajo povedati kakšne so njihove plače in sejnine. Malce se zgledujte po nemških sindikatih. Tam se pogajajo za dvig plač tudi do 30 procentov, recimo nazadnje nemška železnica. No ja mi pa 3 pa potem vejica in če bo sreča še 5. Najbolj pa 2,5 vsaj nekaj da utišamo bedno rajo. Dosti imamo a ne, saj je že Tito nekoč rekel, da se v Jugoslaviji poje preveč kruha. Škoda le, da ga samo dve pekarne v Sloveiji dnevno vržejo v smeti okoli dve tone. Ni kaj zgodba o uspehu na sončni strani alp in res je ostane le še no comment.

ODGOVORI

0 0