
Grki so se med razsipnim zapravljanjem, ki jih je pahnilo v sedanjo javnofinančno krizo, očitno zgledovali po svojih prednikih. Zadnja arheološka odkritja so namreč pokazala, da so morali tudi stari Grki zavezati mošnjiček in varčevati po obdobjih pretiranega zapravljanja.
Arheologi so med zadnjimi izkopavanji v antičnem mestu Pidna na severovzhodu Grčije, ki je veljalo za najpomembnejše trgovsko središče nekdanjega makedonskega imperija, odkrili ostanke grobnic, ki razkrivajo, da so tudi Grki po obdobju pretiranega zapravljanja in gradnje bogatih grobnic v 4. stoletju pred našim štetjem zavezali mošnjiček ter kot del varčevalnih politik v 3. stoletju pred našim štetjem gradili manjše in skromnejše grobnice.
Predstavniki makedonskega kralja Kasandra, ki je vladal konec 4. stoletja pred našim štetjem, so namreč izdali odlok, s katerim so prepovedali razkošne grobnice ali nagrobno okrasje ter priporočili manj zapravljanja med pogrebnimi obredi. Tako so grobnice iz 4. stoletja pred našim štetjem vsebovale dragocene kamne, zlat nakit, dovršeno oblikovane vaze in slonokoščene izdelke, mlajše grobnice pa so bile skromnejše in manj okrašene.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.